|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaz Sajovic |
Spostovane bralke in bralci!
Pred vami je prva stevilka novega, ze 44. letnika revije Jezik in slovstvo. Urednistvo se vsem svojim bralkam in bralcem najprej opravicuje za neredno izhajanje revije v zadnjem letu. Prvi in najpomembnejsi vzrok za to je bilo pomanjkanje denarja. Denarne tezave v lanskem, 1998. letu so izvirale iz pozno, sele spomladi sprejetega drzavnega proracuna, se poznejsega podpisovanja pogodb z ministrstvi --- v glavnem poleti, ko bi vse stevilke 43. letnika ze morale biti izdane --- in posledicno izredno poznih nakazil, ki so po kapljicah zacela pritekati sele v drugi polovici leta. Da ne omenjamo kar nekaj zapletov s sofinancerji pri prijavah na razpise za subvencioniranje znanstvenih in strokovnih revij, ki so se na sreco in zaradi medsebojnega razumevanja na zadovoljstvo vseh ugodno razpletla. Poleg ze omenjenih bralk in bralcev so pri tem najkrajsi konec potegnili pisci objavljenih prispevkov, ki jim se niso bili izplacani honorarji. Urednistvo se jim za zamudo pri izplacilih zato iskreno opravicuje. Drugi, sicer manjsi vzrok za zamudo pa so menjava tiskarne ter z njo povezana dogovarjanja in tehnicna usklajevanja.Seveda pa obstaja tudi svetlejsa plat. Uredniski odbor je namrec dobesedno zasut z ze napisanimi prispevki in nima tako rekoc nobenih vecjih tezav pri oblikovanju posameznih stevilk. Ustaljena tridelna zasnova revije --- objavljanje znanstvenih in strokovnih spoznanj o razlicnih vidikih slovenskega jezika in knjizevnosti ter njunem poucevanju na razlicnih stopnjah izobrazevanja --- vedno bolj kaze svojo upravicenost in izrazito modernost, hkrati pa razodeva tudi izredno pronicljivost prvih urednikov, Marje Borsnik, Joza Mahnica in Toneta Bajca (pri tem ne smemo pozabiti na Viktorja Smoleja, ki je predlagal zamisel o izdajanju revije Jezik in slovstvo, in na vse tiste, ki so tako ali drugace pomagali, da je zamisel zazivela, posebno priznanje pa je treba izreci tudi vsem kasnejsim urednikom, ki so zamisli dajali vedno nove spodbude): med znanostjo in zivljenjem mora obstajati stalno ustvarjalno, odgovorno in osmisljujoce razmerje, tako pa mora biti tudi med vsemi tremi vedami: o slovenskem jeziku, o slovenski knjizevnosti in o poucevanju slovenskega jezika in knjizevnosti oziroma didaktiko. Ze samo naslovi razprav v tej stevilki revije --- Pogajanja v pedagoskem sporazumevanju Mojce Schlamberger Brezar, Glasno interpretativno branje Kettejeve pesmi Na trgu Katje Podbevsek in Prosti verz II: Lastnosti sistema Aleksandra Bjelcevica --- kazejo, da se tudi mladi avtorji zavedajo globljega smisla tridelne zasnove revije. Zelja, pa tudi naloga uredniskega odbora bosta zato tudi v tem letu taki kot doslej: zagotoviti, da bo Jezik in slovstvo mesto, kjer se bodo srecevali avtorji razlicnih generacij ter sprosceno, brez zadreg in z veliko obcutljivostjo soocali svoja strokovna in znanstvena spoznanja o neskoncnih razseznostih slovenskega jezika. Zavedati se namrec moramo, da vsako jezikovno sporocilo --- tako ali drugace --- ustvarja, spocenja nov svet, novo resnicnost, pa naj gre pri tem za vzpostavljanje vedno novih razmerij med posamezniki, ustanovami ali pa drzavami. Zato je vsako raziskovanje jezika izredno odgovorna naloga: tenkocutno je namrec treba prisluhniti prav temu --- jezikovnemu --- ustvarjanju novih resnicnosti in ga v nicemer ne prizadeti.
