Analiza delovnega zvezka Potovanje besed 2 glede na zastopanost stirih sporazumevalnih dejavnosti¹

Osnovni podatki

Ucbenik Potovanje besed 2 (1997) je napisala mag. Jana Kvas.
Avtorice delovnega zvezka so: Magda Cencelj, Dragomira Kunej in Cvetka Zavrsnik.
Avtorice niso napisale prirocnika za ucitelje.

Jana Kvas je pred pisanjem ucbenikov predlozila tudi Ucni nacrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v triletnih programih srednjih sol.²

Bistvena novost tega ucnega nacrta je:

1.  da gradi na spoznanjih praktikov in tudi teoretikov,³ da mora biti pouk slovenscine v strokovnih, zlasti se v poklicnih solah drugacen kot na gimnazijah;

2.  da povezuje jezikovni in knjizevni pouk.

V uvodni predstavitvi ucnega nacrta (1996: 5) pise: »Ucni nacrt ... je sestavljen tako, da je v njegovem jedru sporocanje (poudarila S. P. G.) ... Literarni pouk poteka v povezavi z neumetnostnimi besedili in drugimi poglavji sporocanja.«

Temeljne znacilnosti ucbenika in delovnega zvezka Potovanje besed 2.

• Didakticni sklopi so oblikovani na podlagi dolocene teme (ne na podlagi literarnozgodovinskega nacela). V ucbeniku in delovnem zvezku Potovanje besed 2 je sest didakticnih sklopov:

  - Predstavljam si,
  - Dozivljam,
  - Spoznavam,
  - Nenavadno porocilo,
  - Pripoved, ki pritegne,
  - Zivljenjepis posebne vrste.

  Kriterij, po katerem so oblikovani didakticni sklopi, je sporocanjskovzgojni.⁴ Ucbenik Potovanje besed 2 uvede vsako temo z neumetnostnim, prakticnim sporocanjem. Ucenci spoznajo naslednje ubeseditvene nacine: opisovanje, subjektivno opisovanje, porocanje in pripovedovanje. Nato se obravnava posveti zakonitostim umetnostnega besedila in njegovemu avtorju. Gre za didakticno nacelo povezovanja jezikovnega in knjizevnega pouka. Povezave med umetnostnim in neumetnostnim besedilom ucencu nazorno pokazejo koristnost in enkratnost tako enega kot drugega.

• Vsako poglavje v ucbeniku se pricne z uvodno fotografijo in motom ter ima tri dele, ki se ujemajo s temeljnimi didakticnimi koraki v ucnem procesu: uvajanje (Vaje za ogrevanje, Nekaj ze znas, nekaj se bos se naucil), sledita obravnava nove ucne snov in utrjevanje. Vprasanja in naloge v ucbeniku in delovnem zvezku upostevajo notranjo diferenciacijo: naloge in vaje, ki so oznacene s trikotnikom, so obvezne, manj obvezne so oznacenen s krogom in dodatne s kvadratom.

• Ucbenik in delovni zvezek imata sporocilno, funkcionalno in estetsko zunanjo podobo. Zahteve po ustrezni graficni podobi besedil, ki so jih prejsnji ucbeniki⁵ izrazali samo deklarativno, je ta didakticni komplet uspel preliti v prakso. Gre za ucbenik, ki je privlacen na videz, ima lepo oblikovano naslovnico, je obarvan s humorjem in pisan v jeziku, ki je ucencem blizu. To je samo nekaj kriterijev, po katerih ucbenike za svoje ucence izbirajo ucitelji v skandinavskih dezelah.⁶

Pri analizi me je zanimalo:

a)  Katere spoznavne dejavnosti ucenca spodbujajo avtorice v navodilih k vajam?
b)  Ali ciljno in nacrtno razvijajo vse stiri sporazumevalne sposobnosti?

Ucenec je lahko spoznavno dejaven na stiri razlicne nacine: miselno, izrazno, cutno in prakticno. Iz seznama glagolov je mogoce dolociti vrsto ucenceve dejavnosti, ki jo izbrani glagol iz navodil k vajam spodbuja. Seveda je taka delitev samo nacelna, saj ima vsaka izrazna dejavnost izhodisce v miselni dejavnosti.

Analizo sem izvedla v treh korakih.

1.  Iz navodil k vajam in nalogam sem izpisala glagole po abecedi. Vsi glagoli so imeli obliko velelnika za 2. osebo ednine, le enkrat je bil uporabljen glagol za 1. osebo mnozine (v pomenu kolektivnega subjekta: preberimo). Upostevala sem tudi stevilo ponovitev.

2.  V drugem koraku sem seznamu glagolov dodala se predmete, ki pomagajo natancneje dolociti vrsto ucenceve dejavnosti, ki jo izbrani glagol k vajam spodbuja.

3.  Iz vezavnih razmerij glagola z razlicnimi predmeti je bilo mogoce (ne zmeraj enosmiselno) razvrstiti te glagole tako, da je bilo razvidno, katero vrsto ucencevih dejavnosti (miselne, cutne, prakticne) spodbujajo avtorice vaj.

Ugotovitve

1 .  Iz analize vaj sem ugotovila, da te pri ucencih spodbujajo spoznavne, tj. miselne, izrazne in cutne dejavnosti. Najvec glagolov (19) je za spodbujanje izraznih dejavnosti, 14 glagolov za spodbujanje miselnih in le 7 glagolov za spodbujanje cutnih dejavnosti. Te vaje udejanjajo temeljni cilj pouka knjizevnosti: spodbujajo ucencev dejavni stik z leposlovjem, tj. njegovo dozivljanje, razumevanje, vrednotenje prebranega besedila in izrazanje lastne interpretacije, ter razvijajo sposobnosti raziskovanja (analiziranja, sintetiziranja, posplosevanja in sklepanja). Tako delovni zvezek Potovanje besed 2, ki je namenjen predvsem pouku knjizevnosti, dosega svoj temeljni cilj. Premalo pa je vodenih cutnih dejavnosti, ki bi morale imeti zlasti v fazi uvodne motivacije pomembno vlogo.

2 .  Ce izhajamo iz teorije sporazumevanja, kjer ljudje nastopamo v vlogi sporocevalca, tj. sporocamo (govorimo ali pisemo), in v vlogi naslovnika, ko sprejemamo, razbiramo in interpretiramo besedila (poslusamo ali beremo), govorimo o stirih sporazumevalnih dejavnostih. Analiza vaj je pokazala, da je najvec glagolov v vajah (8) za razvijanje pisanja, 3 glagoli v vajah so za ustno sporocanje (dodati moramo se 7 vaj za ustno sporocanje, ki nimajo eksplicitnih navodil), 2 glagola za branje. Poslusanja kot sporazumevalne dejavnosti avtorice delovnega zvezka niso predvidele. Stevilo glagolov za posamezno sporazumevalno dejavnost, s katerimi razvijamo sporazumevalne sposobnosti, nam ne daje prave slike o ucencevih dejavnostih, saj vemo, da pri pouku literature beremo in tudi poslusamo. Analiza pa je pokazala, da ti dve dejavnosti nista ciljno vodeni in usmerjeni.

V izhodiscu delovnega zvezka je delo z besedilom (literarnim odlomkom ali vec kratkimi odlomki), ki spodbuja ucencev dejavni stik z literaturo. Iz navodil ni razvidno, kako naj ucenec besedilo bere (tiho, naglas), s katerimi bralnimi strategijami si lahko pomaga pred in med branjem. Avtorice zelo natancno usmerjajo ucencevo ukvarjanje z besedilom po branju. S stevilnimi vprasanji preverjajo razumevanje, dozivljanje in vrednotenje besedila. Veliko je vprasanj odlocevalnega tipa, kjer mora ucenec izbrati eno od ponujenih moznosti, npr.

• Kaj menis, ali je pesem pripovedna ali izpovedna? (str. 46),

• Kaj mislis, ali je zasebni dnevnik subjektivno ali objektivno besedilo? (str.11).

Tudi pri nalogah za razvijanje sposobnosti pisanja, zlasti samostojnih izdelkov, manjkajo temeljna pragmaticna dolocila. V navodilih k vajam ucenci ne dobijo podatkov o temeljnih dejavnikih sporazumevanja (Kaksen je namen pisanja? Kaj zelimo z besedilom doseci? Komu je besedilo namenjeno? Katera jezikovna sredstva bomo izbrali, da bomo dosegli svoj namen?)

Navodilo k nalogi »Izberi v svojem okolju nenavadno osebo in jo skusaj cim zanimiveje predstaviti« (str. 30) bi se lahko glasilo:

»Svojemu prijatelju napisi pismo, v katerem mu predstavi nenavadno osebo iz svojega okolja. Tvoj cilj je doseci zanimanje prijatelja za to nenavadno osebo, zato jo opisi tako, da jo bo tvoj prijatelj zelel spoznati.«

4 .  Zakljucimo lahko z ugotovitvijo, da Delovni zvezek Potovanje besed 2, ki je namenjen pouku knjizevnosti v 3-letnih poklicnih solah, spodbuja k dejavnemu stiku z leposlovjem. Vaje spodbujajo pri ucencih izrazne, miselne in cutne dejavnosti ter vodijo od dozivljanja, razumevanja, analiziranja do vrednotenja prebranega besedila in izrazanja lastne interpretacije. Avtorice pri pisanju ucbenika niso imele jasnega koncepta o razvoju stirih sporazumevalnih sposobnostih, ki jih dosezemo s ciljno vodenimi sporazumevalnimi dejavnostmi.⁷ Prav tako niso upostevale najnovejsih spoznanj o sporazumevalnih dejavnostih. Pri nalogah in vajah, ki naj bi povezale pouk literature z jezikovnim poukom, niso upostevale spoznanj pragmaticnega jezikoslovja. Ta spoznanja v celoti udejanjajo sele novi ucni nacrti, tudi Ucni nacrt za pouk slovenscine v 3-letnih poklicnih solah (PrKK za slovenscino, junij 1998), zato je Delovni zvezek Potovanje besed 2 primer »predreformiranega« delovnega zvezka s stevilnimi dobrimi lastnostmi in zgoraj opisanimi pomanjkljivostmi.

Opombe

¹

M. Cencelj, D. Kunej, C. Zavrsnik (1997). Potovanje besed. Ljubljana: DZS.

²

J. Kvas (1996). Ucni nacrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v triletnih programih srednjih sol. Ljubljana: ZRSSS.

³

Prim. B. Krakar Vogel (1996/97). Potovanje besed k novim izzivom. JiS, 119-121.

⁴

Prim. Krakar Vogel (prav tam): »/.../ ucenci poklicnih sol naj bi se pri slovenscini ucili tvorjenja in razumevanja razlicnih vrst besedil, kar bodo potrebovali v zivljenju ... Ob tem pa naj bi tudi spoznavali, kako (drugace) te besedilne vrste oz. sporocevalni postopki in dejavniki sporocanja ... zivijo v umetnostnem besedilu.«

⁵

Prim. J. Dular, R. Kirn, M. Kolar, B. Pogorelec, I. Zrimsek. SKJ 1. Maribor: Zalozba Obzorja, str. 258.

⁶

Prim. N. Cigler (1997). Kaksen je dober ucbenik, kako napraviti, izbrati in uporabljati ucbenike. V: Vzgoja in izobrazevanje, str. 34-36.

⁷

Prim. Ucni nacrt za predmet slovenscina v gimnazijah (1994). Ljubljana: ZRSSS, 44-45, ki navaja funkcionalne cilje za vse stiri sporazumevalne dejavnosti.