Predlogi razglasitev castnih clanic in clanov Slavisticnega drustva Slovenije

prof. Lojzko Bratuz (rojeno 19. junija 1934).

Otrostvo prof. Lojzke Bratuz je zaznamovalo fasisticno nasilje, katerega ena prvih zrtev na Goriskem je bil njen oce, tako da je njena mati, znana pesnica Ljubka Sorli, ostala z dvema majhnima otrokoma prepuscena sama sebi in neprestanemu policijskemu nadzoru, sikanam in krutemu nasilju v taboriscu. Po maturi na klasicnem liceju in studiju na filozofski fakulteti v Trstu je najprej poucevala na goriskih srednjih solah s slovenskim ucnim jezikom, od 1975. leta pa na fakulteti za tuje jezike videmske univerze poucuje slovensko knjizevnost, kjer je s prizadevnim pedagoskim delom sooblikovala stevilne studente, med katerimi so danes tudi uveljavljeni kulturni in strokovni ustvarjalci na Goriskem, v Beneski Sloveniji in na Trzaskem.

Na novem delovnem mestu se je intenziviralo njeno znanstvenoraziskovalno delo, ki ga je najprej usmerila v dokaj razprsen krog problemov, v katerem zavzemajo vidno mesto njene studije o slovenskih pesnikih in pripovednikih druge polovice 19. stoletja, proucevanje cerkvenih dostojanstvenikov in njihovega mesta v zgodovini slovenske knjizevnosti in kulture, analizirala je razlicne goriske literate. Kasneje se je poglobila v proucevanje neobjavljenih slovenskih rokopisov prvega goriskega nadskofa Carla Michela Attemsa in objavila dve samostojni knjigi o njegovih pridigah v slovenscini. Veliko strokovnih naporov je vlozila tudi v leksikografsko in slovarsko delo, uredila je vec antologij, med njimi je Gorica v slovenski knjizevnosti, ki je izsla tudi v italijanscini. Sosednjemu narodu je veckrat predstavljala slovenski jezik, literaturo in kulturo na javnih prireditvah, izpopolnjevalnih tecajih za italijanske ucitelje in podobnih srecanjih sosednjih narodov. Rezultate svojih natancnih in poglobljenih raziskav je predstavila slovenski in italijanski strokovni javnosti na stevilnih simpozijih in drugih znanstvenih sestankih. Ob vsem tem obseznem delu in kljub zdravstvenim tezavam je zmogla tudi zavidljivo siroko delovanje v razlicnih kulturnih drustvih in cerkvenih organizacijah zamejskih Slovencev. Profesorica Lojzka Bratuz je ena vidnih strokovnih in kulturnih ustvarjalk zamejskega prostora na Goriskem.

Delo Slavisticnega drustva Slovenije je vedno podpirala, aktivno je delovala v Slavisticnem drustvu Trst Gorica Videm, na nasih zborovanjih je sodelovala tudi z vec zanimivimi referati.

Spostovane kolegice in kolegi, navedeno zgovorno utemeljuje predlog upravnega odbora drustva, da prof. Lojzko Bratuz razglasimo za castno clanico Slavisticnega drustva Slovenije in tako izrecemo priznanje njenemu ustvarjanju na podrocju slovenisticnih in sorodnih strok.

prof. Marijo Pirjevec (rojeno 8. novembra 1941).

Literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica Marija Pirjevec deluje v Trstu. Tam je tudi diplomirala na filozofski fakulteti s tezo Il mondo poetico di Srecko Kosovel, ki jo je razsirjeno in dopolnjeno objavila 1974. leta in s tem ze nakazala obrise svojega poklicnega dela, ki je v veliki meri namenjeno odkrivanju in uveljavljanju slovenske literature v italijanskem kulturnem prostoru. Najprej je poucevala na trzaskih srednjih solah s slovenskim ucnim jezikom (1965-85) ter sestavila stiri berila za slovenske osnovne sole v Italiji, poleg tega pa se antologijo za visje srednje sole Od realizma do moderne (1981, 1993, soavtorica Lojzka Bratuz). Od leta 1972 je predavala slovensko knjizevnost na Institutu za slovansko filologijo filozofske fakultete v Trstu, leta 1993 pa se je zaposlila na oddelku modernih jezikov za tolmace in prevajalce. Poleg akademskih obveznosti je na trzaski filozofski fakulteti skrbela za razvoj slovenistike, organizirala vrsto simpozijev, okroglih miz, gostovanj slovenskih strokovnjakov. Raziskuje literarnozgodovinske stike med slovensko in italijansko knjizevnostjo. S tega podrocja je izdala dve knjigi razprav: Saggi sulla letteratura slovena, Trst 1983 (Eseji o slovenski knjizevnosti), in Na pretoku dveh literatur, Trst 1992. Poleg tega sistematicno proucuje razvoj slovenske proze. V ta okvir sodijo tri knjizne objave: Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi, Trst 1989 (Trubar, Kosovel, Kocbek in drugi eseji), Dvoje izvirov slovenske knjizevnosti, Ljubljana 1997, in Trzaski zapisi, Trst 1997. V italijanscino je prevedla Cankarjevo Hiso Marije Pomocnice (Pordenone 1984) in komentirala vec italijanskih izdaj slovenskih pisateljev. Pripravila je tudi knjizni izbor sodobne slovenske poezije v Trstu Kar naprej trajati (Trst 1994) in uredila Pahorjev zbornik ob pisateljevi osemdesetletnici (Trst 1993). Njeno znanstveno in strokovno delo je zaradi obsega in izvirne obravnave problematike mocno opazno pri nas in v Italiji.

Delo Slavisticnega drustva Slovenije je spremljala z naklonjenostjo, aktivno je delovala v Slavisticnem drustvu Trst Gorica Videm, na nasih zborovanjih je sodelovala tudi z vrsto zanimivih referatov.

Spostovane kolegice in kolegi, navedeno zgovorno utemeljuje predlog upravnega odbora drustva, da prof. Marijo Pirjevec razglasimo za castno clanico Slavisticnega drustva Slovenije in tako izrecemo priznanje njenemu ustvarjanju na podrocju slovenisticnih in sorodnih strok.

akademika prof. dr. Jozeta Pogacnika (rojenega 14. marca 1933).

Zacetek blescece poklicne poti akademika dr. Jozeta Pogacnika je zaznamovala znana afera, zaradi katere je moral z nekaterimi kolegi zapustiti delo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tako da je doktoriral 1963. leta v Zagrebu, kjer je bil vec let asistent na filozofski fakulteti. Za tem je bil univerzitetni ucitelj v Novem Sadu in Osijeku (od 1969 do 1991), nato pa do upokojitve na Pedagoski fakulteti Univerze v Mariboru. Med tem se je izpopolnjeval v tujini, kjer je postal clan vrste uglednih znanstvenih ustanov ter predaval na vec kot na stiridesetih univerzah kot gostujoci profesor.

Akademik dr. Joze Pogacnik je izjemno ustvarjalen literarni zgodovinar, ki proucuje predvsem slovensko literaturo od srednjega veka do sedanjosti ter poudarja njeno enkratnost v posameznih literarnih obdobjih, strukturo njenih del in povezave z evropsko literaturo. Njegovo delo je usmerjeno v proucevanje pomembnih kulturnih in literarnih problemov, ki ga zanimajo sami po sebi, a tudi v povezavi s svojimi evropskimi razmerji. Izdal je 35 knjig, od tega tri v nemscini, eno v anglescini, sest v srbskem in hrvatskem jeziku, poleg tega pa tudi vrsto studij in znanstvenih clankov, tako da obsega njegova bibliografija nad 300 enot, s cimer se uvrsca med najplodnejse slovenske literarne zgodovinarje.

Njegovo delo je bilo delezno zasluzenega priznanja slovenske drzave ter sirse mednarodne strokovne javnosti. Med formaliziranimi castmi naj omenimo, da je redni clan SAZU, clan Akademije v Göttingenu, konzulent pri Herderjevi fondaciji, prejel je nagrado Kopitarjevega drustva, Kidric-Prijateljevo nagrado, nagrado mesta Osijek, Herderjevo nagrado, priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti itn.

Delo Slavisticnega drustva Slovenije je vedno podpiral in spremljal z naklonjenostjo, na stevilnih zborovanjih pa je sodeloval tudi z vrsto poglobljenih referatov.

Spostovane kolegice in kolegi, navedeno zgovorno utemeljuje predlog upravnega odbora drustva, da akademika prof. dr. Jozeta Pogacnika razglasimo za castnega clana Slavisticnega drustva Slovenije in tako izrecemo priznanje njegovemu ustvarjanju na podrocju slovenisticnih in sorodnih strok.