Solska interpretacija sodobnega slovenskega romana
Zoran Hocevar: Solen z Brega

Ucitelji slovenskega jezika in knjizevnosti v gimnazijah in poklicnih solah poleg umetnostnih besedil za domace branje, ki jih predpisujeta veljavna ucna nacrta (1996a, 1996b), izbirajo tudi poljubna umetnostna besedila. Izbira primernega besedila ni lahka, potrebno je upostevati vrsto dejavnikov in kriterijev, ce zelimo, da bomo dosegli temeljne in delne cilje vzgojno-izobrazevalnega procesa: knjizevno znanje in knjizevne sposobnosti. Pomembno pa je tudi, da dijaki izbrano besedilo z veseljem (pre)berejo. Roman Zorana Hocevarja Solen z Brega sem izbrala ob upostevanju osebnostnih znacilnosti dijakov (starostna stopnja, intelektualne zmoznosti, literarno in jezikovno predznanje, custvena zrelost), recepcijskih zahtev dijakov in uciteljev (besedilo naj bo zanimivo, aktualno, ne preobsezno), sodobnih didakticnoteoreticnih spoznanj (roman omogoca ustrezno in zanimivo solsko interpretacijo), vzgojnih (kulturni, jezikovni, osebnostnorazvojni vidiki) ter izobrazevalnih (B. Krakar Vogel, 1992: 42-89) dejavnikov. Predstavila bom hipoteticni model za obravnavo domacega branja, ki je primerna za srednje strokovne sole in gimnazije, prilagojena pa tudi za poklicne sole.

2  Casovna razporeditev

Prostoizbirnemu domacemu branju posvetimo 5 solskih ur. Predlagam naslednjo casovno razporeditev:

• 1.  solska ura: uvodna motivacija (delo v parih, individualno delo: pisno tvorjenje besedila po navodilih, izmenjava besedil), domaca naloga (komentiranje sosolcevega besedila);

• 2.  solska ura: diskusija o domaci nalogi, najava besedila, umestitev v ustrezen kontekst, vprasanja za domace branje;

• 3.  solska ura: prva moznost solske obravnave;

• 4.  solska ura: druga moznost solske obravnave;

• 5.  solska ura: tretja moznost solske obravnave domacega branja.

Temeljni cilji, ki jih skusamo doseci pri obravnavanju domacega branja, so podrejeni dijakovemu primernemu sprejemanju umetnostnega besedila. Dijakov ne smemo preobremenjevati z literarnoteoreticno in literarnozgodovinsko terminologijo, zato so delni cilji tej zahtevi prilagojeni, ne da bi bili v nasprotju s temeljnimi.

Temeljni cilji: (1) dijaki pisno in ustno izrazijo dozivljanje, razumevanje in vrednotenje temeljnih sestavin prebranega umetnostnega besedila; (2) dijaki znajo roman opazovati, razcleniti in vrednotiti, pridobljeno znanje dokazejo s tvorjenjem (pisnih ali ustnih) besedil; (3) problematiko, ki jo roman obravnava, dijaki aktualizirajo.

Delni cilji: (1) dijaki znajo izrazati predstave, mnenja, zaznave; (2) obnoviti zgodbo Solna z Brega; (3) se soocati s problemskimi situacijami; (4) definirati pojem roman; (5) oznaciti literarne osebe; (6) analizirati jezik in slog; (7) sestaviti slovar neznanih besed; (8) dijaki se seznanijo s pisateljem.

Pri solski obravnavi Hocevarjevega romana izhajamo iz naslednjih predlaganih prvin za interpretacijo: (1) roman; (2) analiza jezika in sloga ter (3) oznaka literarnih oseb.

Metode dela in oblike ucenja, ki omogocajo metodolosko raznovrstno in pestro solsko interpretacijo, so: skupinska, individualna, frontalna oblika, dramatizacija, igra vlog, uporaba avdio- in videokaset, okrogla miza, kviz, ustvarjalno pisanje, literarno branje, literarno raziskovanje, oblikovanje miselnih vzorcev, vidnega diagrama, diagrama bipolarnosti, casovnega traku, pojasnjevalnih krogov (za iskanje podobnosti in razlicnosti), raziskovalne naloge na temo Osamosvojitev Slovenije, metoda mozganske nevihte. Ucitelj predvidi aktivnosti pred, med in po bralnem procesu (G. Lazar, 1993: 83-86), pri cemer aktivnosti pred bralnim procesom spodbujajo motivacijo za domace branje, aktivnosti med bralnim procesom pa pomagajo dijakom razumeti literarne junake, zgodbo, jezik in stil. Aktivnosti, predvidene za solsko obravnavo knjizevnega dela (po koncanem bralnem procesu), so del solske interpretacije romana, dijake uvajajo v nadaljnje naloge, ki spodbujajo knjizevne sposobnosti, utrjevanje in ponavljanje znanja.

4  Okvirna navodila za izvedbo solskih ur s Hocevarjevim romanom Solen z Brega

Ucencem dolocimo casovni rok, v katerem morajo roman prebrati. Preden jim razdelimo vprasanja za domace branje, jih za branje motiviramo z naslednjimi nalogami.

4.1  Aktivnosti pred bralnim procesom

4.1.1  Uvodna motivacija

Ucenci delajo vajo v parih: s hrbtom se obrnejo drug proti drugemu, enemu od partnerjev damo fotokopijo razglednice (s tlorisom Solnovega stanovanja), ki je romanu prilozena. Sami si tloris natancno ogledajo, sosolcu pa ga ne smejo pokazati. Nato skusajo risbo cim bolj natancno opisati, sosolec pa po opisu rise risbo (ucenci tako vadijo govorno izrazanje, skusajo biti jasni, jedrnati, natancni, konkretni). Dolocimo cas, v katerem mora biti risba gotova (npr. 10 minut). Ko cas potece, primerjajo fotokopijo tlorisa s tlorisom, ki so ga sami narisali. Izmenjajo si izkusnje, povejo, s katerimi tezavami so se ob tem soocali, cesa niso znali opisati, kaj so napacno opisali.

Nato ucence prosimo, naj tloris cim bolj natancno opisejo se v pisni obliki: (1) opisujejo naj razporeditev in velikost prostorov, razporeditev predmetov, vrat, glavnega in stranskih vhodov, oken; (2) dodajo naj se nekaj domisljijskih prvin (npr. barva tal, sten, pohistva, vrat; kdo bi lahko zivel v taksnem stanovanju: morda druzina, mlajsi samski moski/zenska, starejsi par brez otrok, ostarel par s psom, zagrenjen/a narkoman/ka ...); (3) poimenujejo in opisejo naj osebo, ki naj bi po njihovem mnenju prebivala v takem stanovanju: cim bolj nazorno naj opisejo njeno zunanjost, starost, izobrazbo, zelje, strahove, pricakovanja, status ...

Besedilo morajo napisati v soli. Nato si besedila izmenjajo s sosolci, za domaco nalogo pa preberejo sosolcev opis. Napisejo komentar: kaj jih je v sosolcevem besedilu presenetilo, razocaralo, cesa si niso znali predstavljati, kje so nejasnosti, kje se je pisec odlikoval. Polovico naslednje solske ure posvetimo pregledovanju domacih nalog, dijaki se o pripombah pogovorijo. Nato preidemo k drugi fazi v ucnem procesu, to je k obravnavi novih ucnih vsebin.

4.1.2  Obravnavanje novih ucnih vsebin

Tloris stanovanja postavimo v ustrezen kontekst: v njem prebiva Janez Kolenc, imenovan Solen, tudi Zani, doma z Brega, in je glavni junak romana Solen z Brega. Ucencem razdelimo vprasanja, po katerih bodo pripravili ustrezno pisno porocilo o prebranem delu. Pri snovanju vprasanj (delno pa tudi pri snovanju celotnega koncepta okvirnih navodil za predlagane solske ure), po katerih dijaki pripravljajo pisno porocilo o domacem branju, sem upostevala tezave, s katerimi se dijaki soocajo pri samostojnem branju umetnostnih besedil (Lazar, 1993: 76). To so nizka motivacija za samostojno branje (dijaki nimajo dovolj samozaupanja, zgodba se jim ne zdi zanimiva, ne berejo radi, domacega branja ucitelj ne ocenjuje), neustrezne bralne strategije (dijak se prevec osredotoca na posamezne prvine, ne na celoto), nepoznavanje ali nerazumevanje kulturnega, zgodovinskega, socioloskega ozadja umetnostnega dela, slabo razumevanje (zgodbe, jezika, znacajev, vloge pripovedovalca), slog in interpretacija (nezaupanje v lastne interpretacijske sposobnosti).

4.2  Aktivnosti med bralnim procesom

Vprasanja, po katerih dijaki analizirajo Hocevarjev roman, skusajo upostevati pravkar navedene tezave, s katerimi se soocajo dijaki ob samostojnem branju, predvidevajo pa tudi posamezne aktivnosti med bralnim procesom in po njem. Tako prva tri vprasanja zahtevajo dijakovo dokazovanje aktivnosti med, zadnja tri pa po koncanem bralnem procesu.

4.2.1  Vprasanja za vodeno interpretacijo domacega branja

(1) Solna primerjajte z osebo, ki ste jo opisali v svojem spisu. V cem se razlikujeta, kaj ju zdruzuje? (2) Primerjajte Hocevarjeve opise stanovanja s svojimi. Ste v svojem opisu stanovanja zasledili kaksen predmet, barvo, razporeditev pohistva, ki ga Solnu ne bi nikoli pripisali (npr. zgoscenka, zivo rdece lakirani vratni oboki, marihuana ...)? (3) Sestavite slovar neznanih besed. Pomagajte si s SSKJ. (4) Kaksen je Hocevarjev jezik? (5) Dolocite zunanjo zgradbo romana. (6) Zgosceno obnovite roman. (7) Viri in literatura.

4.3  Aktivnosti po koncanem bralnem procesu

4.3.1  Solska obravnava domacega branja (1. moznost)

1.  ura. Dijaki porocajo o domacem branju: odgovarjajo na vprasanja, po katerih so pripravili pisno porocilo o domacem branju, ucitelj --- ce je potrebno --- odgovore dopolnjuje. Skupaj z uciteljem oblikujejo miselni vzorec (plakat), na katerem so napisane vse neznane besede in njihove razlage. Plakat s slovarjem nalepimo na steno v razredu.

2.  ura. Ucitelj iz Pisem bralcev (Delo) izreze pismo, v katerem se slovenski drzavljan pritozuje. Dijaki ga preberejo in skusajo napisati casopisno novico, v kateri drzavljanovo pritozbo razresijo. (Npr. drzavljan se pritozuje cez javno razsvetljavo, ces da tudi poleti luci gorijo ze ob sestih popoldan, novinar pa doseze, da po vsej Ljubljani uvedejo senzorsko javno razsvetljavo.)

3.  ura. Tekmovanje v kvizu: ucitelj sestavi vprasanja, dijaki se razdelijo v sest skupin, skupina, ki prejme najvec tock, zmaga, za nagrado vsak clan skupine prejme odlicno oceno. Vsaka skupina dobi v ovojnici pet vprasanj,¹ ce ne znajo odgovoriti, lahko odgovarja druga skupina. Dijaki dolocijo stiri sodnike (dve dekleti, dva fanta), ki bodo v spornih primerih presodili, komu podeliti tocke.

4.3.2  Solska obravnava domacega branja (2. moznost)

1.  ura. Dijaki porocajo o domacem branju: odgovarjajo na vprasanja za domace branje, ucitelj odgovore dopolnjuje, ce je potrebno. Skupaj z uciteljem oblikujejo miselni vzorec (plakat), na katerem so napisane vse neznane besede in njihove razlage. Plakat s slovarjem nalepimo na steno v razredu. Ucence razdelimo v skupine, v romanu morajo dolociti odlomek, ki se jim zdi najbolj primeren za igro vlog. Porocajo o izbranem gradivu, skupaj z uciteljem izberejo najprimernejsi odlomek. Za domaco nalogo odlomek dramatizirajo.

2.  ura. Priprave za igro vlog. Dolocimo dramaturga (tisti, ki mu je najbolje uspelo preliti epsko besedilo v dramsko), reziserja (igralcem pomaga z navodili glasno, hitro, pocasi, tiho, z visokim/nizkim glasom, napeto, sprosceno, z nasmehom, skremzeno, brado gor/dol, custveno/necustevno, zadihano ...), scenarista, kostumografa, koreografa (doloca kretnje, gibe, mimiko, ki spremljajo posamezno besedo, stavek, namen) in igralce. Organiziramo bralno vajo (razlaganje zgodbe, iskanje poudarjenih mest, naglasevanje), besedilo prilagajamo konkretnim okoliscinam. Bralne vaje izvedemo po potrebi se izven rednega stevila ur. Ucenci se vloge naucijo na pamet.

3.  ura. Igra vlog. Komentar.

4.3.3  Solska obravnava domacega branja (3. moznost)

1.  ura. Ucenci porocajo o domacem branju: odgovarjajo na vprasanja za domace branje, ucitelj odgovore dopolnjuje, ce je to potrebno.

2.  ura. Pripravimo metodicno in didakticno gradivo za razvijanje knjizevnih sposobnosti, predvsem ustvarjalnega branja in pisanja.

a)  Branje in interpretacija. Glasno preberemo odlomek (1997: 10-11) iz Hocevarjevega romana Solen z Brega.

(1) Odlomek umestimo v celotno delo, oznacimo glavnega junaka Janeza Kolenca, povemo, odkod vzdevek Solen. (2) Ucencem razdelimo SSKJ, oblikujemo slovarcek neznanih besed iz odlomka (npr. respektirati, arbiter, zrevoltirati, nasaditi koga, plozati, cukati ga, konstantno). (3) Analiziramo jezik in slog: poudarimo, da je jezik pogovoren, preprost, jedrnat, Hocevar vpleta tujke, sposojenke. Besed s prenesenim pomenom ni veliko, kar jih je, gre vecinoma za leksikalizirane pesniske podobe, ne pa za bogato ekspresivno pesnisko podobje (»ima ekstremno tanke noge, okoli katerih se ovijajo hulahopke ali nogavice ko creva«). Dialogov je precej, v umetnostno besedilo vpleta neumetnostna (npr. pismo strica Sama, clanek v Pismih bralcev, vremensko napoved), da bi bil cim bolj prepricljiv, nazoren, konkreten.

b)  Ustvarjalno branje. Dijakom razdelimo razrezanko odlomka iz romana (Hocevar, 1997: 170-171), v skupinah sestavljajo pravilno zaporedje.

c)  Ustvarjalno pisanje. Dijake prosimo, naj nadaljujejo zgodbo na 171. strani: pojasnijo naj, zakaj se nihce ne oglasi na Kikini münchenski telefonski stevilki. Zgodbo morajo nadaljevati v takem pripovednem slogu, kot ga ima Hocevar. Konec naj bo presenetljiv, vpletejo naj tudi Ancko Kujkovo.

3.  ura. Okrogla miza (razprava) na izbrano temo, npr. izsiljevanje, stanovanjska stiska, malomescanstvo, osamosvojitev (dijaki se pogovarjajo o osamosvajanju kot osebnem problemu, izrazijo svoj pogled na osamosvojitev Slovenije, izrazajo svoja mnenja, strinjanje in nestrinjanje, stalisca za in proti, opozorimo jih na probleme, kot so financna samostojnost, osebna odprtost, prilagajanje, tok s casom (»zamrznjeni cas« (Hocevar, 1997: 65)), konkurencnost, sprejemanje porazov, drugacnih pogledov, nazorov, izoblikovanje osebnega odnosa do ljudi, druzbe, okolice, preseganje starih okvirov, prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja ...). Ucenci razvijajo kriticen odnos do sveta in sebe, kulturo dialoga in strpnost.

4.4  Ponavljanje in vadenje domacega branja

Vaje za ponavljanje in vadenje domacega branja lahko damo dijakom za domaco nalogo, lahko pa jih resujemo tudi v razredu, ce nam je za to ostalo dovolj casa.

1.  Razvrstite dogodke po pravilnem casovnem zaporedju.

__________	Solnov prijatelj Milcek umre na straniscu.
__________	Malcika Purg predlaga, da bi se s Solnom porocila.
__________	Purgovi okoli velike noci obiscejo Janeza Kolenca.
__________	Solen januarja 1991 po dolgem casu obisce Ancko Kujkovo.
__________	Tone Sonc pripelje v stanovanje dekle.
__________	Janez Kolenc obisce Purgove.
__________	Solen napise clanek Javne ure in ga 7. marca objavi v Delu.
__________	Pred Mestno galerijo spozna Kiko Perovo.
__________	Janez Kolenc povabi Sonca na razgovor o hisnem redu.
__________	Kiko Perovo povabi na kosilo k Rotovzu.

2.  Vaje iz ustvarjalnega pisanja.

(A) Napisite ljubezensko pismo, kot bi ga pisal Solnov podnajemnik Sonc hcerki Kike Perove. Pismo naj obsega 22 stavkov, razdeljeno naj bo na tri odstavke. (B) Napisite osebnoizpovedno pesem, kot bi jo napisala razocarana in uzaljena Malcika Purg, potem ko je videla, da se Solen ne bo porocil z njo in se celo sestaja s Kiko Perovo. (C) Konec romana nadaljujte tako, da poveste, kako se je razpletlo razmerje med Kiko Perovo in Janezom Kolencem. (C) Nadaljujte verza Janeza Kolenca: »Stara si stara si stara kokos, se zadnji zob maje, ne mara te moz.« (D) V izbranem odlomku spremenite dialog v pripoved. (E) Komentirajte naslednji citat: »In vi /Janez Kolenc/ niste noben zuzek. Zivet z normalnimi ljudmi in jih tako zanicevat, to zna samo nekdo, ki je shizofrenik ali nergav zapeckar ali pa umetnik!« (F) Porocajte o druzbenem in politicnem polozaju v Sloveniji leta 1991. (G) Napisite intervju z Jozefom Purgom, ki je obtozen umora Janeza Kolenca.

3.  Izpolnite tabelo. Ce ne znate odgovoriti, ponovno preletite roman.

Lit. oseba in njene znacilnosti	Drzi	Ne drzi	?
Janez Solen:
- je materialno dobro preskrbljen
- je konzervativen
- je lahkozivec
- ima veliko prijateljev
- je locenec
- obozuje sportne prenose
- rad politizira
- ga zanimata umetnost in kultura
- rise in slika
- nima gospodinjske pomocnice
- poseduje orozje
- ima sorodnike v nekdanji Jugoslaviji.

4.  Obkrozite pravilni odgovor.

Porkasvet je izsel pred Solnom z Brega.	DA	NE
Porkasvet je Hocevar napisal pred Solnom z Brega.	DA	NE
Hocevar je najlazje napisal 16. poglavje Solna z Brega.	DA	NE
Najslabse slovensko besedilo je po Hocevarjevem mnenju Martin Krpan.	DA	NE
Kika Perova in Janez Kolenc imata zmenek 26. 6. 1991.	DA	NE
Aprila 1991 je zapadel sneg.	DA	NE
Janez Kolenc je sneg napovedal, Malcika Purg se z njim ni strinjala.	DA	NE

5.  Poimenujte opisano literarno osebo.

Studirala je primerjalno knjizevnost, vendar je koncala le gimnazijo, hodila je na razstave v Mestno galerijo, kino in Sloncka.	__________
Zivi v Beogradu, optimist, neugnanec, bil je oznovec, udbovec, funkcionar v jugoslovanskem notranjem ministrstvu.	__________
Ima debel hlodast trup, je nekdanja eskadejevka, rada ga pije, veliko kadi, tako da je vsa rumena od tobaka, cez obraz ji v strenah visijo temnozolti in osmukani lasje.	__________
Po vojni je emigriral v Argentino, leta 1991 se vrne v Slovenijo in se poroci.	__________

6.  Na casovnem traku ponazorite dogajanje v romanu.

7.  V diagram vpisite pet argumentov za in pet proti naslednji trditvi.

8.  V mnozici vpisite tri osebnostne znacilnosti Malcike Purg in Ancke Kujkove, v presek pa tri znacilnosti, v katerih sta si podobni.

5  Sklep

Roman Zorana Hocevarja Solen z Brega ponuja vrsto moznosti za dinamicen pouk in metodolosko raznovrstno ter pestro solsko interpretacijo. Domacemu branju v soli namenimo pet ur. Dve uri posvetimo uvodni motivaciji, najavi in lokalizaciji besedila, tri ure pa solski obravnavi. Predlagane tri moznosti za solsko obravnavo lahko med seboj poljubno kombiniramo. Naloge za ponavljanje in vadenje lahko delamo v soli ali pa jih dijaki resijo za domaco nalogo. Posamezne naloge lahko vkljucimo v kontrolno nalogo.

Literatura

Krakar Vogel, Boza (1992). Novejsi pogledi na pouk knjizevnosti kot dejavniki sooblikovanja smotrov, metod in vsebin. Doktorska disertacija. Ljubljana. Univerza v Ljubljani.

Lazar, Gillian (1993). Literature and Language Teaching. A guide for teachers nad trainers. Cambridge: Cambridge University Press.

Hocevar, Zoran (1997). Solen z Brega. Roman. Ljubljana: /*cf.

Ucni nacrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v gimnazijah in drugih srednjih solah (560 ur) (1996a). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo.

Ucni nacrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v triletnih programih srednjih sol (350 ur) (1996b). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo.

Opombe

¹

Dolocite kraj in cas dogajanja v romanu Solen z Brega. Zakaj Janezu Kolencu pravijo Solen? Kaj pomeni beseda solen, iz katerega jezika izhaja? V kateri jezikovni zvrsti se uporablja beseda solen? Na katere znacajske poteze kaze vzdevek Solen? Koga krivi Solen za neuspelo razmerje z Vlasto? Kako je bila Vlasta oblecena, ko ga je prisla cakat pred tovarno? Kako je Solen reagiral na njen zunanji izgled? Kako je bila oblecena Kika Perova, ko jo je Solen prvic srecal? Je Solen clovek akcije? Utemeljite. Ima Solen rad spremembe? Utemeljite. Kako Solen izstopi iz anonimnosti? Zakaj se odloci napisati pismo in ga objaviti v Delu? Kdaj in zakaj se Solen oblece drugace kot ponavadi? Kaksen je Solnov odnos do smrti? Utemeljite. Kako umre Solnov prijatelj Milcek? Kaj jesta Milcek in Solen za kosilo? Kaj pomeni beseda revolt? Kdo je Bojan Purg? Kako je bilo ime Solnovi zeni? Kdaj je Solnova zena umrla in zakaj? Zakaj Solen vedno pesaci? Povejte naslov 2. dela romana. Kako naslov interpretirate? Navedite tocen dan, mesec, leto in mesto objave Solnovega pisma. Zakaj je v romanu natisnjena vremenska karta? Kdo je stric Samo? Kaj stric Samo zahteva v svojem pismu? Na koga je stric Samo naslovil pismo? Kaj pismo dokazuje (po Solnovem mnenju)? S katero besedo bi Solen nadomestil besedo stalen, nespremenljiv? Oznacite Ljubico Purg.