Racunalniske predstavitve pri pouku slovenskega jezika in knjizevnosti

Vprasanje, ki je se nekaj casa nazaj burilo duhove med solskimi strokovnjaki, ali uporabljati racunalnik pri pouku ali ne, je z bliskovitim razvojem racunalniske tehnologije izgubilo svoj pomen in danes ne predstavlja vec realne dileme. Tako kot je pred leti uvrstitev grafoskopa kot standardne opreme v solskih ucilnicah predstavljala kakovostno visji nivo opremljenosti solskih prostorov z ucnimi pripomocki, se danes lahko strinjamo, da naj bi bil ze tudi racunalnik nepogresljivi del opreme v vsaki ucilnici.

2.  Sodobni ucni pripomocki

Ob pomanjkanju ustreznih didakticnih pripomockov se mi je porodila misel, da bi s pomocjo racunalnika lahko vnaprej pripravila prosojnice, ki bi jih uporabila v razredu za racunalnisko predstavitev dolocenega ucnega sklopa.

3.  Sestava projektne skupine

V projektu smo sodelovali inz. elektrotehnike Joze Drenovec, dipl. inz. elektrotehnike Srecko Simovic', prof. slovenskega jezika in knjizevnosti Dragica Debeljak in trije dijaki, Franci Lajovic, Tomaz Roblek in Danilo Ekar.

4.  Cilji projekta

4.1  Neposredni cilji

• Posodabljanje in prenova pouka.

• Urejenost, disciplina in preglednost.

• Cim hitreje in cim bolj kakovostno pridobivanje znanja.

• Uporaba racunalnika pri pouku v srednji soli.

• Uvajanje posameznih racunalniskih aplikacij v pouk v srednji soli.

Znacilnosti in prednosti.

• Bogati vidno sporocilo.

• Spodbuja ustvarjalno razmisljanje.

• Vpliva na vizualno prostorsko inteligenco.

• Spodbuja razclenjevanje in logicno razmisljanje.

• Omogoca nekaterim ucnim tipom boljse razumevanje ter pomaga pri pomnjenju.

• Spodbuja celostno delovanje mozganov.

• Z njo lahko ucinkovito prikazujemo razvoj nekega procesa.

• Zagotavlja kontinuiteto. -> Disketo imamo lahko doma; ponavljajo tisti, ki manjkajo v soli.

• Zanesljiv vir informacij --- dejstva so preverjena, sledijo ucnemu nacrtu.

• Gre za bistveno preseganje tradicionalnega predavanja.

• S pomocjo racunalnika se lahko dopolnjujejo dosedanji nacini posredovanja znanja.

• Pri pouku predstavlja prijetno osvezitev in s tem bolj motivira dijake.

• V krajsem casu lahko predelamo vec snovi, saj se racunalnik nikoli ne utrudi, njegova zbranost je vedno enaka.

• Oblikovanje racunalniske slike je preprosto (predpogoj je seveda obvladovanje racunalniskega programa) in poceni, saj ne potrebujemo papirja, folij, flomastrov, ovitkov, map ...

• Ze oblikovane racunalniske slike lahko kopiramo, popravljamo in spreminjamo.

• Racunalniski programi ponujajo:
  • pestro izbiro barv in tipov ter velikosti crk;

  • obsezne baze vnaprej pripravljenih slicic, ki jih lahko uporabimo (povecane, pomanjsane, spremenjene) pri izdelavi racunalniske slike;

  • moznost vstavljanja in obdelave strokovnih gradiv ter fotografij, ki jih lahko v racunalnik vnesemo s posebnimi citalci (angl. scaner) ali videokamero;

  • moznost povezovanja racunalniskih slik v racunalnisko predstavo (angl. slide show), v kateri lahko programiramo trajanje prikazovanja posameznih slike in obliko prehodov med njimi (prelivanje, stapljanje, prekrivanje, izginjanje v razlicne smeri, pojavljanje iz razlicnih smeri ...);

  • podobno kot pri prosojnici lahko prikazujemo vsebino (z dodajanjem ali odvzemanjem), la da je tu vse lazje in bolj preprosto;

  • nekateri programi omogocajo tudi izdelavo in prikaz gibljivih racunalniskih slik (racunalnisko animacijo).

• Vsebina ravno tako kot na tabli nastaja postopoma.

• Pri tabli se delovna povrsina blesci, zato je potrebna zatemnitev. Posledica tega je slabsa preglednost, kar pa ne velja za elektronsko prosojnico. Elektronska prosojnica se namrec lahko posreduje preko televizije, ki pa ze sama oddaja svetlobo.

• Ucitelj pri pisanju na tablo zgublja stik z ucencem, pri elektronski prosojnici pa je ves cas v stiku z razredom, saj se vsebina na elektronski prosojnici lahko spreminja tudi sama (ze vnaprej nacrtovano) ali z daljinskim upravljanjem.

• Pogost problem prikazovanja na tabli so nejasne skice in opisi zaradi pomanjkanja casa, medtem ko je elektronska prosojnica pripravljena ze vnaprej.

• Ce tablo zbrisemo, vsebine ni mozno ponovno uporabiti, elektronsko prosojnico pa lahko predvajamo veckrat.

• Po elektronski prosojnici lahko pisemo z elektronskim svincnikom. Osnovna vsebina se ne spremeni, dodatno napisano pa lahko enostavno zbrisemo.

• Na tablo vnaprej ni mogoce prikazati vec slik, elektronska prosojnica pa jih lahko posreduje kadarkoli.

• Ucitelj se pri pisanju s kredo pogosto umaze, pri elektronski prosojnici pa je delo »cisto«.

• Vsebino lahko razlozimo tako, da je dijakom ni potrebno prepisovati s table in da dobijo vsi enake informacije (lahko tudi pisne ali na disketah).

• Snovi s table ni mozno prenasati, medtem ko je elektronska prosojnica prenosljiva na disketi in z dopisovanjem in dorisovanjem ne zmanjsujemo njene uporabnosti.

• Elektronska prosojnica omogoca tudi zvocno spremljavo projekcij, kar je zelo koristno za standardne predstavitve. Po eni strani lahko glasbo uporabimo, da se spodbudimo za mirno, koncentrirano delo, pa drugi strani pa za aktiviranje.

• Ucitelj potrebuje ustrezno znanje za vodenje programskega paketa.

• Veljavni ucni nacrt se ne spreminja, bistveno pa se posodablja pouk.

Ministrstvo za solstvo in sport je na osnovi javnega razpisa razvojno-raziskovalnih projektov programa RO (Delo, 14. 6. 1995) podprlo in financiralo tudi nas projekt.

Projekt Elektronska prosojnica pri pouku slovenskega jezika in knjizevnosti je zajel naslednje tematske sklope po Predmetnem izpitnem katalogu za maturo za SJK: Jezik v prostoru in casu, Zvrstnost slovenskega jezika, Glasoslovje, Besedoslovje, Besedotvorje.

Naloga je bila uspesno zakljucena 31. 12. 1996 in med nastajanjem deloma ze preizkusena tudi v razredu. Elektronskim prosojnicam je bilo dodanih se preko 500 identicnih klasicnih prosojnic.

Konzulentka in recenzentka je bila dr. Marja Bester. Projekt je bil v celoti javno predstavljen vsem svetovalcem za slovenski jezik in knjizevnost z Zavoda za solstvo, in sicer 5. 6. 1997 na Srednji elektro in strojni soli v Kranju.

Od jeseni 1998 pa je dostopen tudi na internetu --- http.//ro.zrss.si/okvir51.htm (Katalog priporocene programske opreme, Didakticna programska oprema).

Viri

Seifert, W. Vizualizacija, prezentacija, moderacija. Maribor: Zalozba Doba.

Popotnik, A. (1996). Didakticno oblikovanje pisnih gradiv za laboratorijske vaje in prakticni pouk. Vzgoja in izobrazevanje (47-49), 1.

Priloga 1

Moznosti prikaza racunalniske slike v ucilnici (predavalnici)

Vsebino elektronskih prosojnic lahko prikazemo:

1.  na TV-zaslonu, ki smo mu dodali TV-enkoder,
2.  na dodatnem racunalniskem monitorju,
3.  s projekcijo preko LCD-prosojnic in grafoskopa na platno,
4.  s projekcijo preko racunalniskega projektorja na platno.

Moznosti prikaza je pripravil dipl. inz. Srecko Simovic'.

1.  Prikaz elektronskih prosojnic na TV-zaslonu

Za prikaz slike uporabimo obstojeci televizijski sprejemnik, ki ga povezemo z racunalnikom preko posebne graficne kartice, ki jo vgradimo v racunalnik, ali preko posebne zunanje naprave, TV-enkoderja.

Prednosti:

• uporaba obstojecega TV-sprejemnika,

• omogoca prikljucitev videorekorderja,

• dobra vidljivost pri dnevni svetlobi.

• zaradi majhne diagonale ekrana ni primeren za uporabo v vecjih prostorih,

• zelo slaba locljivost,

• izdatek za nakup boljse graficne kartice oziroma enkoderja.

Z izbiro dodatnega (predstavitvenega) monitorja, ki po velikosti ustreza prostoru, v katerem je namescen, dobimo relativno dobro sliko.

Prednosti:

• visoka locljivost,

• dobra vidljivost pri dnevni svetlobi,

• moznost namestitve vec monitorjev v istem prostoru,

• moznost prikljucitve videorekorderja,

• relativno nizka cena.

• omejena velikost slike (enako kot pri TV),

• izdatek za nakup dodatnega racunalniskega monitorja.

LCD-plosca z grafoskopom omogoca projekcijo, ki se po locljivosti priblizuje projekciji z racunalniskim projektorjem.

Prednosti:

• slika cez celo platno,

• velika locljivost,

• bogata barvna paleta,

• prenosljiva naprava,

• moznost prikljucitve videorekorderja.

• potrebna je delna zatemnitev prostora,

• zahteva zunanji vir svetlobe (kakovosten grafoskop, ki daje mocan svetlobni tok),

• nizek svetlobni tok in slabsa enakomernost slike (v primerjavi s projektorji).

Racunalniski projektor je najbolj popolna naprava, ki omogoca kakovostno predstavitev elektronskih prosojnic.

Prednosti:

• slika cez celo platno,

• velika locljivost,

• visok svetlobni tok,

• dobra kontrastnost in enakomernost slike,

• moznost prikljucitve videorekorderja,

• veliko dodatne opreme (zvocniki, mikrofon ...),

• ne potrebuje dodatnega vira svetlobe,

• je prenosljiv.

• razmeroma visoka cena.

Primeri prosojnic tematskega sklopa Druzboslovno jezikoslovje; Slovenski jezik in njegov razvoj

Prosojnice 1
Prosojnice 2
Prosojnice 3
Prosojnice 4
Prosojnice 5
Prosojnice 6
Prosojnice 7