Ob sestdesetletnici dr. Jurija Rojsa

Jurij Emanuel Rojs se je rodil 28. januarja 1939 v Dobovcu pri Rogatcu. Maturiral je na uciteljiscu v Celju leta 1958. Imel je sreco, da ga je slovenscino pouceval prof. Karel Arko, pedagog, s katerim je bilo mogoce plodno sodelovati. Ze kot dijaki so imeli Rojs in njegovi sosolci seminar o slovenski knjizevnosti in slovenskem jeziku.

Kot ucitelj je nazadnje upraviteljeval v Podsredi. Upraviteljsko stanovanje je dal uciteljicam, sam pa je delal in spal v svoji pisarni. Prejsnji upravitelj je kupoval veliko slovenskih knjig in Jurija Rojsa sta presenetili Ramovsevi knjigi, ki ju je nasel na podstresju. To sta bili Konzonantizem in Kratka zgodovina slovenskega jezika, ob njiju pa se Dialektoloska karta slovenskega jezika. Kot ucitelj je spraseval kolege, kaj pomenijo crtice in polkrozci nad samoglasniki. Nihce mu ni znal pojasniti, tudi uciteljica slovenscine ne. Sele ko je zacel studirati slovenscino, sta mu prof. Breda Pogorelec in prof. Tine Logar pojasnila, kaj pomeni ta ali oni znak. Kot student se je nato precej intenzivno ukvarjal s slovenskim naglasom.

Po koncanem studiju je na razlicnih srednjih solah pouceval slovenscino, na Pedagoskem solskem centru v Celju pa poleg slovenscine tudi ruscino. V tem casu je v castniku Delo nepricakovano zasledil oglas, da Pedagoska akademija v Mariboru isce profesorja, ki bi imel pod A koncan studij ruskega jezika. Jurij Rojs se je prijavil in bil izvoljen za predavatelja ruskega jezika. Po dveh letih je dobil naziv predavatelja visje sole. Leta 1978 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu vpisal tretjo stopnjo studija ruskega jezika. Po dveh letih je uspesno zagovarjal vse rigoroze in koncal magisterij z odlicno oceno. Leta 1984 se je odlocil za nadaljnji studij in si za doktorsko temo izbral tezo z naslovom Frazeologija v delih M. A. Solohova.

Ruski jezik je Rojsa tako navduseval, da je leta 1975 odsel na Institut Puskina. Tam je vpisal studij ruskega jezika in knjizevnosti, metodike in dezeloznanstva. Po koncanem studiju (1978) je kot izredni student dobil tudi diplomo. Poleg pedagoskega dela je nadaljeval doktorsko temo. Njegova mentorica je bila znana frazeologinja Antica Menac.

Rojs je studiral na petih katedrah za ruski jezik, in sicer na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Filozofski fakulteti v Zagrebu, Filoloski fakulteti v Leningradu, Institutu Puskina v Moskvi in na Filozofski fakulteti Hercena v Moskvi.

Njegova bibliografija, ki jo bralci lahko poiscejo v COBISS-u, steje 121 razlicnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih clankov. Samo leposlovnih prevodov je 25. Sodeloval je na domacih in tujih simpozijih. Na VI. kongresu Maprjala (Mednarodna organizacija predavateljev ruskega jezika in knjizevnosti) l. 1986 je imel referat Vzgljad na leksiku romana Podnjataja celina.

Svoje clanke in razprave je objavljal v vec glasilih: Jeziku in slovstvu, Slavisticni reviji, Vestniku, Prosvetnemu delavcu, zagrebski Filologiji, Obrazih, razlicnih zbornikih, Delu, Veceru, Dialogih, Ucitelju (jezikoslovna revija srbskih lingvistov), Novem tedniku in drugod.

Dr. Jurij Rojs je kot kolega in kot znanstvenik vedno ostajal nekako v ozadju. To je posledica njegovega znacaja, nedvomno pa tudi njegove ozje specialnosti --- raziskovanja frazeologije. Njegova dosedanja bibliografija odkriva avtorja, ki s posebnim zanimanjem spremlja dogajanja na slovenskem, zlasti pa frazeoloskem podrocju; pozornost zasluzijo tudi njegovi leposlovni prevodi. Poleg prof. Zlate Vokac je J. Rojs opravil in se opravlja izjemno veliko delo kot prevajalec neumetnostnih besedil v ruscino za dobrsen del severovzhodne Slovenije. Gre za prevode predavanj, povzetkov, clankov, navodil, spremnih besedil, gospodarskih ter drugih pogodb itn. To delo je nekaj casa, ko ni imel primerne sluzbe, opravljal celo profesionalno. Za tovrstne usluge so mu lahko hvalezna stevilna podjetja in ustanove.

Profesorju Juriju Rojsu, ki stopa v sedmo desetletje svojega zivljenja, zelimo kolegice in kolegi, zlasti se slavisti s Pedagoske fakultete v Mariboru, obilo zdravja in nadaljnjega plodnega raziskovalnega dela.