Prvo hrvasko-slovensko slavisticno srecanje^*
Novigrad, 25.-27. 3. 1999

Na prvem hrvasko-slovenskem slavisticnem srecanju se je zbralo okoli dvajset strokovnjakov, kroatistov in slovenistov, ki so v svojih referatih obravnavali slovenske in hrvaske knjizevno-jezikovne teme. Vprasanja na znanstvenem srecanju so bila zdruzena v tri tematske sklope: slovenske in hrvaske jezikovne teme, slovenske in hrvaske knjizevne teme ter kroatistika v Ljubljani in slovenistika v Zagrebu (okrogla miza). Srecanje, ki je zaradi obseznosti referatov in seveda tudi pomena obravnavanih tem trajalo dva dni, je potekalo v veliki dvorani novigrajske mestne hise. V tematski skupini Slovenske in hrvaske jezikovne teme, ki sta jo vodila Ada Vidovic Muha in Marko Samardzija, je bilo predstavljenih osem referatov. Trije so obravnavali razlicne veje hrvaskega jezikoslovja (standardni jezik, paleoslavistiko in dialektologijo hrvaskega jezika), pet pa slovenski jezikovni diskurz. V prvi skupini so svoje referate predstavili Ada Vidovic Muha (Imeti in biti v pomenskem prepletu), Erika Krzisnik (Funkcija ekspresivnih sredstev v medijih), Marko Stabej (Institucionalizacija jezikovne politike v drzavnih organih Republike Slovenije), Simona Kranjc (Govorna komunikacija v javnem polozaju), Vojko Gorjanc (Korpus slovenskega jezika FIDA), Ivo Pranjkovic' (Novejse izdaje iz standardnojezikovne kroatistike), Stjepan Damjanovic' (Paleoslavistika v studiju kroatistike) in Mira Menac Mihalic' (Dialektoloska preucevanja in pouk dialektologije). Razprava, ki je sledila, je bila plodna in zanimiva za strokovnjake obeh drzav. Drugi sklop znanstvenih referatov sta vodila Miran Hladnik in Kresimir Nemec, ki je ocrtal najnovejsa gibanja v hrvaski prozi. Nove zapise hrvaskega ustnega slovstva je predstavil Stipe Botica, Davor Dukic' pa je obravnaval uporabo novih knjizevnozgodovinskih sintez pri pouku starejse hrvaske knjizevnosti. V tem sklopu so sodelovali tudi predavatelji z ljubljanske univerze: Miran Hladnik (Univerzitetni studij slovenske knjizevnosti), Boza Krakar Vogel (Prenova pouka knjizevnosti v slovenskih solah), Alenka Zbogar (Pouk sodobne slovenske knjizevnosti v novih ucnih nacrtih za srednje sole), Mateja Pezdirc (Umetnostna besedila pri poucevanju slovenscine kot tujega jezika), Alojzija Zupan Sosic (Oznacevanje literature zensk) in Irena Novak Popov (Sodobna slovenska poezija). Prvi dan znanstvenega srecanja v Novigradu se je koncal z odprtjem razstave slik Mirjane Matic'.

Drugi dan znanstvenega srecanja je zaznamovala okrogla miza z aktualno temo o kroatistiki v Ljubljani in slovenistiki v Zagrebu, ki jo je vodila Vesna Pozgaj Hadzi. Problematika studija hrvaskega jezika v Sloveniji in slovenskega jezika na Hrvaskem ter njuna prihodnost sta bili glavna tema okrogle mize, na kateri so sodelovali stevilni hrvaski in slovenski slavisti: Ada Vidovic Muha, Marko Samardzija, Irena Novak Popov, Cvjetko Milanja, Milojka Jakomin, Zvonko Kovac, \urdza Strsoglavec, Vladimir Osolnik in drugi. V zelo zivahnem in nadvse zanimivem pogovoru so omenili skoraj vse tezave, ki tarejo sodobno slovenistiko na Hrvaskem in kroatistiko v Sloveniji. Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Zagrebu se danes nima strokovnjaka za slovenski jezik, slovenistika obsega le lektorat (lektorica Milojka Jakomin) in sklope predavanj o slovenski knjizevnosti, ki jih prostovoljno pripravlja Zvonko Kovac na temelju izkusenj iz primerjalne zgodovine juznoslovanskih knjizevnosti. Studij hrvaskega jezika in knjizevnosti v Sloveniji poteka skupaj s studijem srbskega in makedonskega jezika in knjizevnosti, vendar mu je v primerjavi z nekaterimi drugimi univerzitetnimi sredisci v tujini namenjena vecja pozornost. Polozaj slovenistike na Hrvaskem in kroatistike v Sloveniji je predvsem odvisen od potreb obeh drzav po taksnih studijskih smereh, manj pa od tega, kaksno kroatistiko bi si zelela Hrvaska v Sloveniji ali kaksno slovenistiko bi si Slovenija zelela na Hrvaskem. Sklepna ugotovitev je torej, da trenutno stanje ne zadovoljuje niti potreb, kaj sele zelja obeh strani.

V dveh dneh Prvega hrvasko-slovenskega slavisticnega srecanja, ki je potekalo v prisrcnem in prijateljskem vzdusju pod okriljem gostoljubnega Novigrada, je bilo govora o skoraj vseh skupnih vprasanjih. Organizator srecanja je napovedal, da bodo vse obravnavane teme in referati objavljeni v posebnem zborniku ali knjigi referatov. S takimi srecanji se pocasi, toda vztrajno umikajo ovire in pripravljajo trdni temelji za sirse sodelovanje dveh univerzitetnih mest na podrocju slavistike. Obe fakulteti si tudi zelita, da bi taksna srecanja postala pogostejsa, kar pomeni, da lahko v bliznji prihodnosti z znatno mero radovednosti in nestrpnosti pricakujemo zacetek Drugega hrvasko-slovenskega slavisticnega srecanja.

Opombe

^*

V Jeziku in slovstvu objavljamo porocilo o Prvem hrvasko-slovenskem srecanju izpod peresa Borisa Kuzmic'a. Dodali bi mu radi le nekaj podatkov, ki so zunanjemu porocevalcu ostali skriti. Namen prvega srecanja je bil, da se strokovnjaki obeh fakultet zagrebske in ljubljanske univerze bolje spoznamo, da si posredujemo informacije o podrocjih in metodah, ki jih uporabljamo, in o polozaju, ki ga imajo v univerzitetnih programih glede na dosedanjo tradicijo in prenavljanje z vkljucitvijo novih raziskovalcev. V protokolarnem delu srecanja so si udelezenci izmenjali knjizna darila, s katerimi bodo obogatili slavisticni knjiznici obeh fakultet, na koncu srecanja pa smo se razsli s sklepom, da bomo prijavili dva raziskovalna projekta: komparativisticno-korpusno jezikoslovnega in literarnovednega o stikih med slovensko in hrvasko knjizevnostjo v 20. stoletju. V mesecih po srecanju sta bila oba projekta odobrena na hrvaskem in slovenskem Ministrstvu za znanost in tehnologijo, tako da se bodo v Novigradu zastavljena sracanja lahko v prihodnje nadaljevala na visji ravni konkretizacije in skupnih tem.