9. zbornik Slavisticnega drustva Slovenije-Razpotja slovenske literarne vede
Zborovanje Slavisticnega drustva Slovenije v Murski Soboti. Zbornik Slavisticnega drustva Slovenije st. 9. Slovenski slavisticni kongres v Murski Soboti, 1.-3. oktober 1998. Uredil Zoltan Jan. Ljubljana: Zavod za solstvo, 1999, str. 199

V prvem delu zbornika so objavljeni prispevki domala vseh pomembnejsih literarnih zgodovinarjev. Boris Paternu je v referatu Odprtost literarnega besedila in njene meje prikazal svoje poglede na proucevanje leposlovja. Miran Hladnik je v referatu Literarna veda med kulturo, znanostjo in solsko prakso obravnaval predvsem organizacijske tezave, ki pogojujejo razvoj stroke na institucionalni ravni, na kar so se delno navezali tudi Marko Juvan v referatu Kriza slovenisticne literarne vede?, Miran Stuhec (Nekaj misli o razvoju literarne vede) in Igor Saksida (Odgôvornost in odgovórnost literarne vede). Razmerje med razlicnimi vejami slovenske litararne vede in njihova delovna podrocja so prikazali Janko Kos (Metodoloski in ideoloski pluralizem v sodobni (postmoderni) slovenski literarni vedi), Evald Koren (Primerjalna in nacionalna literarna veda) ter Marija Stanonik (Interdisciplinarnost slovenske folkloristike). Meta Grosman je v svojem referatu Literarna veda kot sestavina knjizevnega pouka opozorila na nujnost, da se znanstvena spoznanja uporabljajo tudi v didakticnem procesu. Skupina sodelujocih je prikazala svoje konkretne raziskave (Jana Zemljaric: Cankarjeve drame v ogledalu slovenske literarne; Silvija Borovnik: Vloga knjizevnic v slovenski literarni zgodovini).

Strokovno posvetovanje Razpotja slovenske literarne vede je razprlo vrsto aktualnih vprasanj in tudi prispevalo k razciscevanju stevilnih vprasanj --- od organizacijsko-sistemskih problemov teh ved, pa do pogledov na povsem konkretna raziskovalna podrocja, ki jih obdelujejo mlajsi strokovnjaki in znanstveniki, ki se pricenjajo uveljavljati v novejsem casu. Objave so pripravili tudi nekateri strokovnjaki sorodnih ved, med njimi izstopajo predvsem slovenski komparativisti. Se posebno razveseljiv je velik odziv raziskovalcev nove, mlade generacije najodgovornejsih ustvarjalcev v stroki, predstavniki generacije raziskovalcev in visokosolskih profesorjev, ki so zapustili svoja delovna mesta, pa so objavili nekoliko manj. Nekaj polemicnih tonov popestri objave, zal pa ni objavljena diskusija, ki so jo zaostrena spoznanja izzvala. Znanstveni sestanek je prispeval celovit pregled nad danasnjim dogajanjem v slovenski literarni vedi ter razkril poglede na naloge, ki postajajo vse bolj aktualne in se jim pricenjajo posvecati novi znanstveniki, kar odseva tudi zbornik. Kljucni cilj, posredovanje informacij najsirsi strokovni in zainteresirani javnosti o dogajanju v stroki, je vsekakor dosezen. V tem delu zbornika je objavljenih 12 referentov, med avtorji sta dva akademika, sedem univerzitetnih profesorjev in pet docentov; dvanajst referentov ima doktorat znanosti.

Drugi del zbornika prinasa gradivo z obeh okroglih miz, ki sta obravnavali zunanje preverjanje znanja na osnovnih in srednjih solah. Igor Saksida je pripravil porocilo o mnenjih, ki so bila predstavljena na okrogli mizi Zunanje preverjanje znanja v osnovni soli, ki jo je vodil. Deset clanov republiske maturitetne komisije je pripravilo temeljito in obsezno gradivo (38 tiskanih strani), ki ga je uredil Brane Simenc. Tako je ta del zbornika temeljit pregled problematike, ki se pojavlja na drzavni maturi pri preverjanju znanja iz slovenskega jezika in knjizevnosti. Obsega vrsto vprasanj od konceptualne narave do povsem statisticno obdelanih pojavov. Po svoji tehtnosti je tako pomemben, da je urednik predlagal objavo v posebni publikaciji, s cimer pa se avtorji niso strinjali, zal pa je zato prislo do tehnicne napake, tako da gradivo ni posebej navedeno v kazalu.

Kot vedno so v tretjem delu zbornika objavljene predstavitve najnovejsih strokovnih in znanstvenih publikacij. Njihova posebnost je, da so jih pripravili avtorji sami in tako izkoristili priloznost, da opozorijo na tiste razseznosti svojih del, ki jih strokovna kritika marsikdaj prezre. Tako se lahko seznanimo z novimi deli, ki jim morda se nismo uspeli nameniti potrebne pozornosti. Prispevke objavlja 11 avtorjev, ki so predstavili sedemnajst monografskih in dve serijski publikaciji.

Zborovanje v Murski Soboti je vkljucevalo tudi obcni zbor Slavisticnega drustva Slovenije, ki mu je namenjen zadnji del zbornika. Obcni zbor je vodil Marko Jesensek. Iz objavljenega zapisnika je razvidno, da je poleg rutinskih opravil podal tudi pregled dogajanja na organizacijski ravni v stroki, saj Slavisticno drustvo Slovenije izdaja obe najpomembnejsi znanstveni reviji, v njegovem okviru deluje slovenski slavisticni komite itn. Zal niso objavljena porocila urednikov Jezika in slovstva ter Slavisticne revije, pa tudi ne informacija Alenke Sivic Dular, ki jo je dala kot predsednica slovenskega slavisticnega komiteja in tudi kot predsednica mednarodnega slavisticnega komiteja. V tem delu zbornika je objavljen, zapisnik obcnega zbora, gradivo o ustanovitvi nagrad Slavisticnega drustva Slovenije, spremembe drustvenih pravil in utemeljitve za razglasitev castnih clanov.

Za castne clane Slavisticnega drustva Slovenije so bili razglaseni akademik prof. dr. Joze Pogacnik, prof. dr. Marija Pirjevec in dr. Lojzka Bratuz. Na volitvah novih organov drustva je posta tajnica Slavisticnega drustva Slovenije Jana Zemljaric, dipl. slavistka in komparativistka, sicer strokovna sodelavka Centra za slovenscino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani; muke blagajnicarke je sprejela Leonora Nardoni Grah, tajnica Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; novi predsednik je ostal stari predsednik dr. Zoltan Jan, ki se zahvaljuje za cast (in za nalozeno mu delo).

Na zacetku zbornika so objavljeni pozdravni nagovori zupana Mestne obcine Murska Sobota, predstavnikov Ministrstva za kulturo in solske sekcije Drustva bibliotekarjev. Zbornik zakljucuje Izjava Slavisticnega drustva Slovenije o slovenscini kot ucnem jeziku, ki je ze odmevala v sirsi strokovni javnosti in je pomagala pri urejanju nekaterih vprasanj v slovenskem solskem sistemu.

Zbornik na enem mestu ponuja bogato strokovno gradivo, ki sluzi nasi osebni obvescenosti in strokovni razgledanosti, lahko pa je tudi izhodisce za nadaljnje delo.