|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Jurij Rojs |
Nov slovar ruskega jezika
R. P. Rogoznikova, T. S Kerskaja, Skol'nyj slovar' ustarevsih slov russkogo jazyka, Moskva, »Prosvescenie« 1996
Pred sabo imamo slovar, ki je narejen na podlagi
knjizevnih del ruskih pisateljev od 18. do 20. stoletja. Ze beseda »solski«
pove, za kaksen slovar gre. Zbrane so besede, ki se ne uporabljajo vec v sodobnem
ruskem knjiznem jeziku. To so historizmi in arhaizmi. Vprasanje je, ali je ta slovar
potreben za studij ruskega jezika. V slovar so vkljucene naslednje tematske skupine.
1. besede, ki oznacujejo preteklo druzbeno zivljenje in odnose, npr.
batrák, barcúk, nahlébnik ...;
2. poimenovanja civilnih in vojaskih ustanov, npr. assambléja in asambléja, gorodnícestvo ...;
3. termini proizvodne dejavnosti, trgovine, npr. zakladnája, lávocnik, masterovój in masterovscína ...;
4. poimenovanja predmetov in izrazov iz vsakdanjega zivljenja, npr. buduár, dévic'ja, lornét ...; poimenovanja oblacil, obutve in imena pokrival, npr. arhalúk, armják, vizítka, róba ...; poimenovanja mer (dolzine, teze, razdalje): arsín, versók, sázen ...;
5. poimenovanja upravnih enot, npr. vólost', gubérnija ...;
6. stara poimenovanja vojaskih cinov, npr. generál-anséf, grenadér, gusár ...;
7. imena crk staroruske in cerkvenoslovanske abecede, npr. az, búki, védi ...;
8. poimenovanja mitoloskih bogov, junakov, npr. Avróra, Circéja ...;
9. besede, ki so deloma ali v celoti izgubile svoj pomen, npr. bant, debarkáder, uézd ...;
10. stalne besedne zveze realij in pojmov v druzbi, npr. anglíjskij klub (klob), geórgievskij kavalér, lómbernyj stol idr.
V slovarju srecamo besede dveh skupin:
a) besede, ki se vec desetletij niso uporabljale v knjiznem jeziku 18.-20. st., zdaj pa so spet ozivele, npr. dúma, milosérdie idr.;
b) besede, povezane z religijo --- ne da bi vedeli zanje, ne moremo brati literarnih del N. S. Leskova, L. N. Tolstoja, A. P. Cehova ...
Besede so navedene v abecednem zaporedju. Geselska beseda ali besedna zveza je zapisana z velikimi crkami. Samostalniki so prikazani v imenovalniku ednine; mnozinski samostalniki v imenovalniku mnozine, npr. palestíny, pantalóny, péni ... Pridevniki in vrstilni stevniki so v im. ed. m. sp., drugi stevniki in zaimki v im., glagoli pa se razvrscajo po nedolocniku.
Vsaka beseda ali besedna zveza je prikazana kot samostojno geslo, dodan je zvrstni kvalifikator (razg., prost., knizn., vysok., poèt., obl.). Besedne vrste z istim korenom so navadno v enem gnezdu, npr. aráp, arápka, arápskij, arapcënok in arápcenok ... Variante besed so razvrscene v enem besednem gnezdu. Najprej je zapisana varianta ali sinonim, ki je pogostejsi v knjiznih besedilih 18. in v zacetku 20. st., npr. maloróss, malorossijánin. --- Frazemi so zapisani v besednem gnezdu in so oznaceni z rombnim znakom, npr. Posla pisat' gubérnija --- razg., sutl., potem sledi citat iz knjizevnega dela, v katerem se frazem uporablja. V omenjenem primeru sledi citat iz Mrtvih dus N. V. Gogolja.
V uvodu v slovar je spisek kratic, kot so npr. angl. --- anglijskij, arab. --- arabskij, vr. --- vremja. Ponekod je prisotna tudi etimoloska razlaga in seznam slovarjev, ki sta jih avtorici uporabili (Dal' V. I., Tolkovyj slovar' zivogo velikorusskogo jazyka, Slovar' sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka v 20 tomah idr.). Obravnavani slovar je bogato ilustriran --- pojasnjevanju besed in gesel sledi ilustracija, npr. alebárda, -y, z. Starinnoe holodnoe oruzie, sostojavsee iz dlinnogo drevka s figurnym toporikom ili sirokim i dlinnym lezviem na konce ...
Na koncu ima slovar pet prilog, npr. poimenovanja besed, ki izrazajo sorodnost, druzbeno stopnjo, hierarhijo oseb ruske pravoslavne cerkve ...
Dobra stran slovarja je tudi ta, da je v njem zbranih mnogo besed, ki jih ne navaja
20-delni slovar BAS* (npr. abbá, -
in gabá, -, z.) ...
Avtorici sta imeli tezko delo. Zato jima cestitamo!
Opombe
