Slovensko jezikoslovje danes in jutri
Porocilo o Slovenskem slavisticnem kongresu v Celju od 7. do 9. 10. 1999

V okviru Slovenskega slavisticnega kongresa v Celju je potekalo strokovno posvetovanje o vprasanjih slovenskega jezikoslovja v obliki plenarnega zasedanja in v dveh sekcijah. Poleg tega sta potekali dve okrogli mizi ter predstavitev novih strokovnih in znanstvenih del slovenisticnih in sorodnih slavisticnih ved. Kongres se je zakljucil s tremi poucnimi popotovanji, spremljal pa ga je bogat spremni program, v katerem je najvec zanimanja pritegnil druzabni vecer, srecanje s pesnikom Janezom Menartom, ogledi muzejskih zbirk, ogledi mestnih znamenitosti, prodajna razstava novih strokovnih publikacij, ki so jo pripravile zalozbe. Najavljenih je bilo 68 referatov in porocil, ki jih je pripravilo 44 doktorjev znanosti, 4 magistri, med referenti so bili stirje akademiki. Vseh udelezencev je bilo 321. Odpadli so le stirje referati, tako da je bil program uresnicen skorajda v celoti in vrsta kolegov je cutila potrebo, da nam tudi pisno izrece priznanje za vlozeni trud.

Obravnava osrednje kongresne teme Slovensko jezikoslovje danes in jutri je bila zamisljena kot prikaz razmer, dela, problemov in razvojnih vizij v osrednjih ustanovah, ki jim je poverjena poklicna skrb za jezikoslovne raziskave slovenskega in slovanskih jezikov. Iz teh izhodisc bi nato izhajali referenti o ozjih, a konkretnih raziskovalnih podrocjih, pri cemer bi dali prednost sirsim in splosnejsim temam, nekaj prostora in casa pa bi namenili tudi poljudnejsim in aktualnim vprasanjem. Na javno vabilo k sodelovanju se je odzvalo zelo malo strokovnjakov, na 96 osebnih vabil pa bistveno vec, kot jih je mogoce urediti v pregledno in vsebinsko smiselno celoto dvodnevnega znanstvenega sestanka. Ker je bilo prijavljencev prevec, ni bilo mogoce z dodatnimi spodbudami pridobiti novih sodelavcev, ki bi zapolnili vrzeli v prvotnem konceptu, ceprav ni nihce prijavil nekaterih kljucnih tem. Zatem so nastale zadrege s posebnimi zeljami, ki so rusile prvotno zasnovo. Nekateri referenti so imeli dolocenega dne druge obveznosti (ceprav se ze desetletja ve, da poteka kongres/zborovanje vedno prvi oktobrski cetrtek in petek), drugi so zeleli, da nastopijo skupno s kolegi iste ustanove ne glede na vsebino prispevkov, vsebinski koncept programa in ze razporejen razpolozljiv cas. Ob taksnih tezavah je nastal program, ki je na prvem plenarnem zasedanju predstavil polozaj jezikoslovnih raziskav in razvoj studija slovenscine na mariborski univerzi, poleg tega pa je vseboval tudi nekaj preglednejsih in splosnejsih tem, vendar ni bilo prikazano delo Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa in jezikoslovja na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Ostalo delo kongresa je potekalo v vzporednih sekcijah. Znotraj teh so se oblikovali sklopi o proucevanju sodobnega slovenskega knjiznega jezika, dialektoloskih in historicnih raziskavah ter aplikacijah sodobnih spoznanj v pedagoski praksi. Na tej ravni je bil program dopolnjen se z okroglo mizo o uradovalni slovenscini.

Posvetovanje je razprlo vrsto aktualnih tem in tudi prispevalo k razciscevanju stevilnih vprasanj --- od organizacijsko sistemskih problemov jezikoslovnih ved pa do pogledov na povsem konkretna raziskovalna podrocja, ki jih obdelujejo mlajsi, uveljavljajoci se strokovnjaki. Sodelovalo je tudi nekaj znanstvenikov sorodnih ved, med njimi so izstopali predvsem pedagogi in metodiki, ki prenasajo znanstvena spoznanja v solsko prakso. Najbolj razveseljiv je bil velik odziv raziskovalcev nove, mlade generacije najodgovornejsih ustvarjalcev v stroki. Zadovoljiva je bila tudi udelezba predstavnikov generacije raziskovalcev in visokosolskih profesorjev, ki zakljucujejo svojo poklicno pot. Nekaj polemicnih tonov je popestrilo dogajanje, casovna stiska in strogo omejeni nastopi pa so postali tradicija zaradi velikega zanimanja in preobseznega programa. Kongres je podal celovit pregled danasnjega dogajanja v slovenskem jezikoslovju, ki se ukvarja s proucevanjem slovenskega jezika v vseh pojavnih oblikah, ter razkril poglede na naloge, ki postajajo vse bolj aktualne in se jim pricenjajo posvecati novi znanstveniki. Kljucni cilj, posredovanje informacij najsirsi strokovni in zainteresirani javnosti o dogajanju v stroki, je bil vsekakor dosezen. V tem delu zborovanja je sodelovalo 32 referentov, med njimi dva akademika, dvanajst univerzitetnih profesorjev in enajst docentov; petindvajset referentov ima doktorat znanosti. Del prispevkov je ze odmeval v sirsi in strokovni javnosti, nekateri so bili tudi ze objavljeni v Razgledih in strokovni periodiki.

Okrogli mizi Poslovna in uradovalna slovenscina v zgodovini in danes ter Izkusnje in ugotovitve solskega inspektorata sta navrgli mnozico opozoril, ki bodo seveda ostala v ospredju prizadevanj za izboljsevanje nasega dela. Prva okrogla miza, ki je smiselno in kvalificirano dopolnjevala osrednjo temo, je pokazala na odprte probleme in na nekatera nova podrocja strokovnega in znanstvenega dela. Vodil jo je France Novak, kot udovnicarji pa so sodelovali Vasilij Melik, Pavel Apovnik, Meta Humar, Majda Kaucic Basa, Valerija Perger, Marko Stabej in Viktor Vrbnjak.

Se vecji odmev je imela druga okrogla miza, ki je opozorila na stevilna neresena vprasanja pri urejanju razmer v solstvu oziroma v solski praksi uciteljev. Vodil jo je glavni solski inspektor Alojzij Sirec, ki je znal s konkretnimi pojasnili pritegniti siroko zanimanje med udelezenci. Porocilo je bilo deloma ze objavljeno, nekatera stalisca so bila posredovana ustreznim drzavnim organom. Nastajajo tudi zamisli za nove oblike delovanja, odprla so se vprasanja o novem sistemu ocenjevanja, o razvoju nasega predmetnega podrocja, o zagotavljanju strokovne avtonomije uciteljev slovenscine itn.

Zaradi vzporednega potekanja je zal nekoliko manj zanimanja zbudila predstavitev novih strokovnih in znanstvenih publikacij, ceprav je bila tudi letosnja bera bogata. V sekciji je sodelovalo 24 strokovnjakov (14 doktorjev znanosti), ki so predstavili devetindvajset monografskih in dve serijski publikaciji. Verjetno bomo o vseh teh delih z zanimanjem brali v kongresnem zborniku.

Udelezba in ocene kongresa med udelezenci. Sodec po podpisih na seznamu udelezencev, se je skupno z referenti, porocevalci in gosti zborovanja udelezilo 321 kolegic in kolegov. Evalvacijske vprasalnike, ki jih je obdelala tajnica Slavisticnega drustva Jana Zemljaric Miklavcic, je oddalo 65 udelezencev, vendar so bili nekateri zelo povrsno izpolnjeni, ponekod brez odgovorov. Najvec vprasalnikov so oddali ucitelji slovenscine na osnovnih solah (38), 20 pa jih uci na srednjih solah. Vecina poucuje od 10 do 20 let (27). Najvec jih je kongres ocenilo kot izjemno uspesen (18) in odlicen (18), oceno prav dobro mu je dodelilo 21 udelezencev, le 8 ga je ocenilo kot dobrega, nihce nizje, tako da je povprecna ocena programa 4,7 (najvisja mozna ocena je 6, kar bi bilo odlicno s pohvalo). Se bolje so ocenili organizacijo kongresa, v povprecju 5,1. Podobno je bila pohvaljena izpeljava programa in predavatelji, med katerimi ni posebnih odstopanj (povprecna ocena od 4,2 do 5,6). Najvisje so vendarle ocenili referate in nastope kolegov Marka Jesenska, Alojza Sirca, Mete Grosman, Marka Stabeja, Marije Stanonik, Tomaza Sajovica, Rade Kosuta, Marjana Dolgana, Jozeta Lipnika, Majde Merse, Toma Korosca, Marjete Humar.

Kolegi so se kongresa udelezili zaradi osebne zelje po znanju (59), zaradi zelje po izmenjavi izkusenj (30), zaradi napredovanja v nazive (10). 31 so se njihova pricakovanja izpolnila v celoti, 27 delno, 5 nad pricakovanji. V anketi so izrazili mnenje, da bodo veliko pridobljenega znanja uporabili pri svojem delu (31), nekateri pa le malo (27), 5 jih meni, da zelo veliko. Vecina ocenjuje, da je program pomemben za njihov poklicni razvoj (39), za nekatere pa je zelo pomemben (13), le 10 jih meni, da je program manj pomemben. Nekatere je motila metoda dela (8), druge vsebina programa (8), spet druge govor nekaterih predavateljev, medsebojne polemike med predavatelji, prekrivanje programa, prevec natrpan program, vodenje ene okrogle mize. Veliko je bilo dodatnih pohval za predsednika in gostitelje (12), drugi menijo, da bi morali predavatelji bolj upostevati pravila govornistva, bolj bi morali upostevati potrebe vecine udelezencev.

Na zacetku so kongres pozdravili zupan Mestne obcine Celje, predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ministrstva za znanost in tehnologijo, Bralnega drustva, Lingvisticnega krozka, rektor univerze v Mariboru, v svojem nagovoru nas je Marjanca Ogorevc, prijateljica iz Pisec, ki skrbi za dom Maksa Pletersnika, povabila, naj jih obiscemo cim veckrat. Se posebej smo bili veseli pisnih pozdravov mnogih castnih clanov Slavisticnega drustva Slovenije. Podelili smo tudi nagrade Slavisticnega drustva Slovenije Soci Svigelj, Igorju Gedrihu in Matejki Grgic, o cemer porocamo posebej.

Organizacijski odbor, ki ga je vodil predsednik Slavisticnega drustva Celje Tone Sepetavc, sestavljali pa clani tega drustva, se je nadvse potrudil, da je izvedba zahtevnega in obseznega projekta potekala nemoteno. Obogatili so jo z obseznim in zanimivim spremnim programom, pripravili svecani uvod na zacetku kongresa, izvedli prijazen druzabni vecer, organizirali tiskovno konferenco, zbrali sponzorska darila in poskrbeli, da so se vsi udelezenci pocutili dobro med celotnim delom kongresa. Se posebno bogata so bila strokovna popotovanja, ki lahko sluzijo za zgled dobro organiziranih in strokovno neoporecno pripravljenih ekskurzij. Povedli so nas na temeljitejsi ogled Celja in Starega gradu (priprava in izvedba: Bozena Orozen, Lucka Hajnsek in Milena Smisl). Druga pot je vodila po Saleski dolini (vodniki: Juana Robida, Jelka Kvartic in Damjan Kljajic), tretja pa Pod Konjisko goro (vodniki: Milka Conradi, Jozica Kranjc, Anka Askerc in Milena Volavsek).

O letosnjem slavisticnem kongresu v Celju je izslo vec kot 15 clankov v krajevnem in osrednjem slovenskem tisku, Veceru, Ljubljanskem dnevniku, Primorskem dnevniku, Novem glasu in v Delu. Nekaj hipcev smo bili na nacionalni televiziji, vec na krajevni televiziji, precej casa so nam namenili na Radiu Slovenija, za kar je poskrbela nasa kolegica, novinarka Alenka Kraigher Gregorc.