Nagrade Slavisticnega drustva Slovenije

Z dvema letosnjima nagradama za zivljenjsko delo in uspehe pri poucevanju slovenskega jezika na slovenskih srednjih solah smo izkazali priznanje tistemu temeljnemu delu v nasi stroki, na katerega preveckrat pozabljamo. Prejela sta jo prof. Soca Svigelj in prof. Igor Gedrih. Nagrada za posebno uspesen dodiplomski studij slovenscine na tujih univerzah je bila podeljena Matejki Grgic. Drugih predlogov upravni odbor Slavisticnega drustva Slovenije v dolocenem roku ni prejel.

Nagrada za zivljenjsko delo: prof. Soca Svigelj

V skladu z razpisnimi pogoji je predlog za podelitev nagrade prof. Soci Svigelj dalo Slavisticno drustvo Kranj in ga takole utemeljilo:

Soca Svigelj je bila rojena 21. aprila 1940 v Ljubljani. Na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala leta 1963. Vsa sluzbena leta (od 1963 do 1998) je posvetila prosvetnemu delu. Poucevala je na gumarski soli Save v Kranju, na Srednji tekstilni in obutveni soli v Kranju, zadnjih 20 let pa na Gimnaziji Kranj.

V Slavisticno drustvo Kranj se je vclanila kmalu po zaposlitvi. Dolga leta je bila clanica upravnega odbora, od 1970 do 1978 pa dve mandatni dobi tudi njegova predsednica. V tem casu je bilo SD Kranj soorganizator slavisticnega zborovanja na Bledu, pripravilo pa je tudi vec predavanj in srecanj. Sodelovala je tudi z drugimi kulturnimi ustanovami v Kranju.

Prof. Soca Svigelj je s svojimi ucenci redno sodelovala na tekmovanjih za Cankarjevo priznanje; njeni ucenci so se na regijski in drzavni ravni visoko uvrscali. Na solskih, regionalnih in republiskih tekmovanjih je sodelovala tudi kot ocenjevalka nalog in pri pripravi testov. Kot uspesna uciteljica slovenskega jezika s knjizevnostjo je bila prof. Soca Svigelj recenzentka ucbenikov za usmerjeno izobrazevanje, sodelovala pa je tudi pri pripravi ucnih nacrtov.

Nasa kolegica je bila v aktivu slavistov Gimnazije Kranj zelo priljubljena, saj je s svojim navdusenjem za materinscino kolege znala spodbuditi za delo v aktivu in razredu. Vedno je bila pripravljena resevati in razpravljati o metodicnih, slovnicnih in esejskih vprasanjih. Poleg tega je bila res posten in dober clovek, kar so v kolektivu Gimnazije Kranj znali ceniti, saj je nastopala z odlocno besedo, ki je obrodila sadove. Treba je tudi poudariti, da je bila izjemna mentorica in prijateljica slavistom zacetnikom.

Svoje dijake, tudi tiste, ki sicer slovenscine niso imeli najraje, je s svojim dozivetim pripovedovanjem ter kakovostnim razlaganjem uspela pritegniti k poslusanju in nekatere navdusila za studij slavistike. Mnogi so danes profesorji slovenscine na gorenjskih osnovnih in srednjih solah.

Ce bi morali z enim stavkom opisati Soco, bi zanjo rekli, da je izjemna osebnost in odlicna slavistka, zato je mnogim na Gimnaziji Kranj hudo, da z njimi ne dela vec vsak dan.

Nagrada za zivljenjsko delo: prof. Igor Gedrih

Drugi predlog za podelitev nagrade Slavisticnega drustva Slovenije za leto 1999 je oblikoval prof. Cene Omrzel. Svoj predlog za podelitev nagrade prof. Igorju Gedrihu je utemeljil tako:

Prof. Igor Gedrih je bil rojen leta 1930, upokojen pa kot profesor slovenskega jezika ob koncu solskega leta 1996/97. Sluzboval je na Srednji elektrotehniski soli in Srednji vzgojiteljski soli in gimnaziji v Ljubljani. Tu je pri pouku uvajal avdiovizualna sredstva in pouk slovenskega jezika siril tudi na druga umetnostna podrocja, kar je zelo motiviralo dijake, tako da so danes poklicno ozko usmerjeni inzenirji, ki se uveljavljajo tudi v javnosti, se vedno vesci rabe slovenskega jezika, ki so jo osvojili pri njegovem pouku. Na soli je organiziral tudi vrsto razstav izvirnih del nasih likovnikov, med drugimi Maksima Gasparija, Iveta Subica in drugih. Svoje znanje je posredoval dijakom in kolegom profesorjem na mnogih ekskurzijah po domovini in v tujini, kar dela tudi kot upokojenec ob zdajsnjih kolegih. Na soli je veckrat vodil aktiv slavistov in skrbel za povezavo s sorodnimi strokami. Vodil je tudi dijaski dramski krozek, ki je z uspelimi prireditvami dosegal uspehe doma in v nasem zamejstvu. V Pionirski knjiznici v Ljubljani se je ukvarjal z mladinsko knjizevnostjo in knjiznicno gradivo pricel siriti z avdiovizualnimi sredstvi. Ob uveljavljanju napredovanja v solstvu je dosegel naziv svetnika. Kolegi v zbornici so cenili njegovo pedagosko in strokovno delo. Za dijake in profesorje ljubljanskega obmocja je organiziral tudi filmske krozke, v programu pa poudaril slovenski film in njegovo povezanost s knjizevnostjo.

Zdaj je se clan izpitne komisije za slovenski jezik pri Ministrstvu za solstvo. Poleg rednega solskega dela je z ocenami v casopisju (Jezik in slovstvo, Prosvetni delavec, Sodobnost ...) sledil izdajam Kondorja in Klasja. Za zbirko Kondor je priredil zvezek Iga Grudna, sicer pa se je najveckrat posvetil pesniku Miranu Jarcu. Prispeval je recenzijo Slovenskega berila 3, bil je recenzent ucbenikov za zgodovino slovenskega slovstva, ki sta ju pripravila Anton Slodnjak in Janko Kos. Nazadnje je objavil oceno prve knjige Slovenske knjizevnosti Jozeta Pogacnika (DZS, 1998). Posebej je treba omeniti njegovo pisanje ocen ob razstavah domace in tuje likovne umetnosti.

V Slavisticnem drustvu je bil eno mandatno dobo predsednik ljubljanske podruznice. Pripravil je sinopsis za oddajo Slovenscina v javni rabi, ki jo je za televizijo posnela Jovita Podgornik. Na slavisticnem zborovanju v Bohinju je imel predavanje Literarnoteoreticne osnove za kratko zgodbo (short story).

Nagrada za posebno uspesen dodiplomski studij slovenscine na tujih univerzah: Matejka Grgic

Predlog za podelitev nagrade za posebno uspesen dodiplomski studij slovenistike na tujih univerzah je dal slovenisticni lektorat filozofske fakultete na Univerzi v Trstu z naslednjo utemeljitvijo:

Matejka Grgic se je rodila 2. januarja 1974 in je doma iz Padric. Potem ko je leta 1993 z odliko opravila maturo na klasicnem oddelku Znanstvenega liceja Franceta Preserna v Trstu, je ze leta 1997 z najvisjo oceno in pohvalo diplomirala na Oddelku za filozofijo trzaske Filozofske in leposlovne fakultete s tezo Enunciato performativo ed aspetto verbale: il caso della lingua slovena (Performativna izjava in glagolski vid: primer slovenskega jezika). V prvem delu je obravnavala razvoj t. i. predteorije performativa na Slovenskem, predvsem v delih Stanislava Skrabca, Viktorja Bezka, Rajka Peruska in Luke Pintarja. V drugem delu se je osredotocila na problem izbire glagolskega vida pri performativnih izjavah in skusala utemeljiti slovensko posebnost --- rabo nedovrsnih glagolov. Delo je bilo zasnovano interdisciplinarno, saj se je iz prvotno semioloskega podrocja razsirilo na podrocje slovenistike in filozofije jezika. Naloga je prejela nagrado Toncicevega sklada v Trstu. Kot posebno uspesni studentki ji je Ministrstvo za solstvo in sport Republike Slovenije podelilo enoletno stipendijo za raziskovalno delo na podrocju slovenskega jezikoslovja, ki jo je izkoristila za poglobitev znanja, potrebnega za pripravo diplomske naloge. Oktobra 1998 je vpisala magistrski studij na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in pripravlja tezo o razvoju teorije performativa na Slovenskem.

Ze med studijem je pricela objavljati poglobljene prispevke v razlicnih casopisih (Primorski dnevnik, Radio Trst A, Il Libretto, Mladika, Pretoki, Jadranski koledar, Mentor, Iskra, L'idea itn.), pricela je prevajati, vodila je razlicne jezikovne tecaje in z izvirnimi deli uspesno sodelovala na literarnih natecajih (Rim, Pordenone, Trst, Velenje, Ljubljana). Sodelovala je tudi pri uprizoritvah raznih gledaliskih del v slovenscini in italijanscini v trzaskih gledaliscih Cristallo in Miela ter v sezanskem Kulturnem centru Srecka Kosovela. Zadnja uprizoritev je njena izvirna enodejanka Studio su Platone v okviru pobude Palcoscenico giovani (Oder mladih).

Matejka Grgic je bila dejavna tudi v studentskih organizacijah. Ceprav slovenscine ni imela vpisane kot glavnega predmeta, se je energicno zavzemala tudi za resevanje polozaja studija slovenscine na filozofski fakulteti v Trstu.