Slovenija v enem od najlepsih del sodobne hrvaske nenarativne knjizevnosti

Avtorica Krhotin Zeljka Corak³ je po rodu iz Prezida, vasice severno od Cabra v skrajnem severnem delu Gorskega kotarja, tik ob hrvasko- slovenski meji. Ekonomski, kulturni in sploh cloveski stiki med obema narodoma so bili od nekdaj tesni, njuni govori pa so si zelo blizu, tako da je komunikacija (intercourse) mogoca brez tezav.⁴ Treba je poudariti, da so se v preteklosti tudi otroci iz Prezida solali v slovenskih urbanih srediscih: avtorica pise, da se je ena od njenih tet solala v Marienheimu v Kocevju (str. 60), prav tako mamin brat Franjo (str. 56), ena od starih tet pa je svojcas obiskovala tecaj finega kuhanja v ljubljanskem Slonu (str. 178). Vse to je seveda le del slovenske prisotnosti v vasi, kot je bil Prezid v zacetkih devetnajstega stoletja.

Najbrz je avtorico za izbiro téme v Krhotinah spodbudila zelja, da bi pokazala, da hrvaska provinca v 19. stoletju (in tudi v prvih desetletjih 20. stoletja, dodajamo) le ni bila tako izkljucno rustikalna, kot se je mislilo in se se vedno misli (str. 9); drugi dve spodbudi pa sta razdejanje v casu 2. svetovne vojne (julija 1942 sta pogoreli dve od treh druzinskih his v Prezidu) in velike tezave v povojnem casu zaradi razlastitve dela stanovanja v Zagrebu in posestva v Prezidu, kar je pripomoglo k avtoricinemu »frustriranemu« otrostvu (str. 11). Spodbude so bile torej razlicne, a osrednja téma je vsekakor zgodovina druzine, ki se ponasa z vec kot stoletno tradicijo: najstarejsi dokument o prvem doslej znanem clanu rodbine je iz leta 1787 (str. 20-21). Pri vsem tem pa ne gre samo za ekonomsko bogastvo, temvec tudi za visoko kulturno raven: bogata »biblioteka vaskega trgovca« (str. 205-227), razmeroma veliko stevilo intelektualcev, bankirjev, izsolanih trgovcev. Omembe vredna je tudi notranja oprema his in hisnega inventarja, z veliko okrasnimi predmeti. Vse to prica o visokem zivljenjskem standardu in ustrezni materialni in duhovni kulturi. Rekonstruirati to, kar je ostalo, kar je bilo mogoce resiti iz ognja in drugih razdejanj, zlepiti te »crepinje« v metaforicnem in veckrat tudi v materialnem pomenu, obnoviti v domisljiji druzinski dom in drage clane druzine, to je ravno vsebina Krhotin, predvsem njihovega osrednjega dela z naslovom Med stvarmi in sanjami (str. 71-203). Na kratke znanstveno-strokovne opise posameznih predmetov, in ti opisi so sami po sebi dovolj pomembni, se vezejo avtoricine res edinstvene asociacije, refleksije, aluzije, metafore, ki se ne morejo primerjati s cim podobnim⁵ in so brez dvoma najvecja vrednost dela.

Za custveno podozivljanje Zeljke Corak so prepricljive tudi njene besede, da namrec velik del njene druzine izvira iz Slovenije (str. 188). Njena babica je bila Slovenka iz Novega kota (Binkla), vasice, ki se z Zalostnega (ali Kozjega) vrha nad Prezidom, to je z druge strani meje, vidi v globeli »kot majhna maketa« (str. 178). Avtoricina mati se je na zacetku 2. svetovne vojne porocila v Ljubljani pred Crno Madono v Franciskanski cerkvi in duhovnik je med priloznostnim govorom rekel, da »zivljenje ni praznik« (str. 142): »uganil je«, pravi Zeljka Corak, z aluzijo na zivljenje svoje matere, tezko in polno trpljenja. Teta Julija je bila kot dekletce v internatu Marienheim v Kocevju; deklice so tam prepevale neko prijetno pesmico, od katere sta ji ostali v spominu samo dve kitici, medtem ko je bila melodija, tako kot ostali del besedila, »odgriznjena« (pogosta avtoricina metafora). Ohranjeni vrstici sta bili tidve:

Sasek, kodrolasek v oknu sedi,
bele snezinke z usti lovi,
Snezinke bele z usti lovi.

K njemu se pripelje po bisernih tleh
Detece Jezus v zlatih saneh,
Detece Jezus v zlatih saneh.

V ze omenjeni »biblioteki vaskega trgovca« je bilo kar lepo stevilo slovenskih ali vsaj s Slovenijo povezanih del. Najstarejsa in prav gotovo najzanimivejsa je knjiga z naslovom Kristusovo tplene v osm postneh pridgah, k jih je imel Anton Pkh, Kaplan pr s: Jakob v Lublan v lét 1831. Po negov smrt na svtlobø dal Joxef Burger, duhóvnk v Lub.lansk duhovwnn. V Lublan, Natisnil Joxef Blaznik, 1835. Ima na prodaj Leopold Kremxar, bukvovez pod Tranco Nro 12. (str. 210). Knjiga je torej v metelcici. - Drugi naslovi (nekoliko skrajsani) so: Josef Suman, Die Völker Oesterreich-Ungarns. Etnographische und culturhistorische Schilderungen, Zehnter Band //, Wien und Teschen // 1881; Slovenska antologija, Cviec'e slovenskoga pjesnictva, Sabrao i uredio Dr. Fran Ilesic //, Zagreb 1906; Franjo Markovic', Rodni kraj Stanka Vraza. Crtica prigodom 70-godisnjice Vrazova rodzenja. Prestampano iz »Obzora«, U Zagrebu // 1880; Branko Drechsler, Stanko Vraz. Studija, izdala Matica Hrvatska i Slovenska, Zagreb 1909; Spomen-cviec'e iz hrvatskih i slovenskih dubrava. U vienac savila Matica Hrvatska // Zagreb 1900; Slovnica ruska za Slovence, Spisal Matija Majar, tiskana na Dunaju pri oo. Mehitaristih, 1867 //;⁷ Dr. Karol Tumlí, Nemska jezikovna vadnica za ljudske sole - Deutsches Sprachbuch für nichtdeutsche Volkschulen, Ljubljana 1920; France Presirn, Pesmi. S pesnikovo podobo, z njegovim zivotopisom in esteticno-kriticnim uvodom, izdala Joz. Jurcic in Joz. Stritar, v Ljubljani 1866. Zalozila Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reci; Anton Askerc, Izbrane pjesme, Priredio Dr. A. Bazala, Zagreb 1913.

Zdi se nam, da temu seznamu slovenskih oz. slovenisticnih publikacij v majhnem Prezidu, tedaj »Bogu za hrbtom«, kak poseben komentar res ni potreben.

Pomembna komponenta slovenske prisotnosti na obmocju Prezida in Cabra so tudi dialektizmi. Konec vsakdanje molitve avtoricinega deda smo ze spoznali; na slovenski toponim Kurescek spominja ime nekega lokalnega svetnika Kurescok (str. 200),⁸ isto koncnico pa najdemo tudi v imenu gozda blizu Prezida Grecok (str. 297) in v imenu igracke Skilcok (str. 194). V izredno bogati domisljiji Zeljke Corak so se zabice okoli Prezida ponoci pogovarjale: ena je vprasala Botrca, kaj kuhaste?, druga pa ji je odgovarjala Suk, suk (avtorica vidi v tem italianizem sugo 'omaka') (str. 82). Otroci so se kopali ob jejzu ('jezu'), ceprav je bilo to seveda prepovedano (str. 83). Pri nekih znancih v Novem kotu (Binklu) se je na podstresju kar trlo slastnih suhomesnatih dobrot, ki so stale skupaj z glazami (= slikami na steklu) (str. 178); delavci v gozdu so redno kuhali zgance, veckrat zabeljene z zasiko, kar je cakavska oz. ikavska oblika slovenske zaseke (str. 179). Avtoricina mati se spominja imena »grajske njive« (str. 283), prav tako pa neke stare sluzkinje, ki jo je kot otrok rada zajahala kot konjiceka (str. 283): gre za hibridno slovensko-hrvasko obliko (hr. bi bilo konjic'a, slovensko pa konjicka.⁹ Vaskemu pastirju so v Prezidu rekli crejdnek, njegovemu pomocniku pa pagajnec (»poganjac«) (str. 292). Slovenizem je tudi beseda kazuc:¹⁰ avtoricina mati jo navaja v narekovajih, prevaja pa s hrvaskim sjenik. Ocitno gre za lokalno obliko standardne, ki je seveda kozolec (prav tam).

Naj koncamo z dvema obrednima pesmicama: prva (str. 168-169) je bozicna in je lep primer slovensko-hrvaskih jezikovnih interferenc, druga (str. 170-171) pa je za Sv. Tri kralje; je slovenska in docela v lokalnem narecju. To bozicno pesem druzina Zeljke Corak ze dolgo pozna, pojejo jo na sveti vecer, nihce drug pa zanjo ne vé in je ni se nikoli slisal. Takole se glasi:

Na sveti vecer je ven sla
Ena zvezda je videt bla.
Od nje je seu Balon profet¹¹
Prerokovau dolgo poprek:
Da bode doslaEna lepa zvezda.
Da bode dosla
Ena lepa zvezda.

In ta zvezda je nisko sla,
Se jace kot sonce je svetilo.Kad vidjo to kralje trije,
Za to se jako vesele.
Zdaj vidjo da je res
Bog doseu iz nebes,Zdaj vidjo, da je res
Bog doseu iz nebes.

Gaspar kralj iz Indije,
Baltazar kralj iz Napulja,¹²
Melkior z Topije je,
In posli skupaj vsi trije.
In tako idejo
Za zvezdo naprvo.
In tako idejo,
Za zvezdo naprvo.

Nad stalco tam stoji le to
Kaj bode to? - pravijo.
....................................

Tamo mi idemo,
Ak ide naprvo.
Tam mi odemo
ak ide naprvo.¹³

> Vuoscen van, vuoscen
Svijete Tri Krajle,
Ku ste ih lejtas docakale,
Da be ih se vec lejt,
Zdravi no vesijeli,
Tousti no debijeli,
Da be taku dougu zevejli,
Da be v nebijesa zletejli. >¹⁴

Literatura

Barac - Grum, V. (1993). Cakavsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskem kotaru. Rijeka.

Boskovic', I. (1997). Prozna vremena. Osobni abecedarij. Zagreb, str. 57-59.

Maroevic', T. (1994). What a Kaleidoscope - Zeljka Corak Krhotine (»Fragmenta«). The Bridge 3. Zagreb.

Oretti, L. (1993). Antonio Ive, Fiabe istriane. Edizione critica a cura di Laura Oretti. Gorizia.

Safranek, I. (1988). Lichen de ruines (A propos du livre de Zeljka Corak, Débris). Most - Le pont, 3-4. Zagreb, str. 222-227.

Skunca, A. (1995). A Tender Book of Hard Resistance: Zeljka Corak interviewed by Adriana Skunca. The Bridge 9-10. Zagreb, str. 131-132.

Tekavcic', P. (1997). O nekim problemima u jeziku suvremenih hrvatskih nefikcionalnih pisaca (na tekstovima Zeljke Corak). Filologija 28. Zagreb, str. 35-45.

Tekavcic', P. (1998a). Italianismi nella prosa non narrativa croata contemporanea (sulle opere di Zeljka Corak). Linguistica 38/2. Ljubljana, str. 149-155.

Tekavcic', P. (1998b). Tvorba rijeci u jednom zanimljivom korpusu. Prav tam, str. 157-166.

Tekavcic', P. (1998c). Plurilinguismo nelle opere di una eminente personalità della cultura croata contemporanea (Zeljka Corak). Incontri linguistici 21. Pisa - Roma, str. 173-180.

Tezak, S. - Babic', S. (1992). Gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb.

Opombe

¹

Z. Corak (1991). Krhotine. Prilog poznavanju hrvatske provincije u devetnaestom stoljec'u. Zagreb.

²

Boskovic', 1997, Maroevic', 1994, Safranek, 1998, Skunca, 1995, Tekavcic', 1997, 1998a, 1998b, 1998c.

³

Zeljka Corak, roj. v Zagrebu leta 1943, je studirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in tam leta 1976 doktorirala. Je svétnica na Institutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Objavila je veliko del, najvec iz svoje stroke: Kaleidoskop (1970), U funkciji znaka. Drago Ibler i hrvatska arhitektura izmedzu dva rata (1981), Zagrebacka katedrala (soavtorica) (1988), Zagreb, pisani prostor (1994). Prevaja iz francoske in italijanske poezije.

⁴

Gl. za to najpomembnejsi vir, Barac - Grum, 1993. Osrednja téma knjige je cakavsko-kajkavski jezikovni, torej interni hrvaski stik, vendar se avtorica veliko posveca slovensko-hrvaskim stikom. V Gorskem kotarju ima narecje Prezida poseben polozaj in prebivalci se dobro zavedajo svojih jezikovnih posebnosti, tako glede na sosednje govore v Gorskem kotarju, kakor tudi glede na bliznje slovenske govore (Barac - Grum, 1993: 80, op. 61).

⁵

Boskovic', 1997: 59.

⁶

Hrvasko besedilo: »»Cuvaj nas ognja vremenitog i vjecnog - amen«. Od vjecnoga je sigurno ostao postedzen, dok mu vremeniti nije postedio nista.«

⁷

Tukaj je naveden tudi nepopolni naslov Slovnica (slovensko-njemacka) z dodanim vprasajem in brez kakrsnihkoli drugih podatkov.

⁸

Po avtoricinih besedah je bil Kurescok neki lokalni svetnik, ki je »ilegalno« prisel v paradiz in tam sedel na svoj suknjic. Ko ga je sv. Peter skusal vreci ven, se je uprl in rekel: »Na svaje sukonce sedim!«. Motiv premetenca, ki se mu je posrecilo prelisiciti celo sv. Petra in se vtihotapiti v paradiz, smo zabelezili tudi mi leta 1961 v Vodnjanu (op. urednika: Ze v slovenskih pripovedkah o Kurentu, zapisanih 1858. Glej Jakob Kelemina, Bajke in povesti slovenskega naroda, Celje: Druzba sv. Mohorja 1930, str. 60, 64), in sicer na koncu dolge pripovedi Pipita bon suldà ('Dobri vojak Pipita') nasega glavnega informatorja Giuseppa Moschenija; isti motiv pozna tudi Antonio Ive v svojih bajkah, najdemo pa ga prav tako v nekaterih drugih italijanskih krajih (gl. Oretti, 1993: 164-165 in 210).

⁹

Hrvaski pojav je tudi to, da samoglasnik /e/ ni izpadel. Slovnica Tezak - Babic', 1992, sicer pravi (str. 55), da t. i. »nepostojano e izpada tudi v hrvascini«, in navaja za to mnogo primerov, kot npr. Osredek - Osretka, Kumrovec - Kumrovca itn., dovoljuje pa nekatere ustaljene oblike z ohranjenim e: Macek - Maceka, Slavicek - Slaviceka. Oblikam z ohranjenim e lahko dodamo celo vrsto drugih: Gecek - Geceka, Janacek - Janaceka, Jelinek - Jelineka, Kosicek - Kosiceka, Pasicek - Pasiceka, Rezek - Rezeka, Vecek - Veceka, Zebec - Zebeca, substandardno pesek 'majhen pes' - peseka, volek - voleka, zubek - zubeka itn.

¹⁰

T. i. akanje se v Krhotinah dobro vidi: pasvetnega (str. 30), dacakale (str. 170), Bazjo (str. 171), dama »doma« (str. 181), pagajnec (str. 292). To je ena od znacilnosti vec govorov v Gorskem kotarju, kakor tudi sosednjih slovenskih (Barac - Grum, 1993).

¹¹

Avtorica domneva, da je Balon pravzaprav Balaam in dodaja, da ji je bila ta »ljudska ikonografska izpopolnitev« (»pucko ikonografsko usavrsavanje«) izredno vsec. Mislimo, da gre za ljudsko etimologijo oz. motivacijo.

¹²

Za Napulj misli avtorica, da gre mogoce na Nepal, ne navaja pa razlogov za to domnevo.

¹³

Avtorica komentira: »Pike stojijo na mestu dveh stihov, ki sta se izgubila ze v mojem casu; ne spominjamo se jih in nimamo vec koga vprasati.« (str. 169).

¹⁴

Obstaja tudi, tako pravi Zeljka Corak, »odrasla« varianta: »Da be gnado Bazjo zasluzele!« (str. 171).