Sedemdeset let bibliografa Jozeta Munde

Zivljenjepisni podatki o Jozetu Mundi (od rojstva 10. februarja 1930 do danes) so pregledno zbrani v leksikonu CZ Slovenska knjizevnost (1996), zato jih ne bom ponavljal. Zagotovo je res, da se je ze zelo zgodaj »okuzil« z bibliografijo (ena pomembnih spodbud je bilo prav gotovo bibliografsko kazalo LZ) in temu delu je posvetil vse svoje zivljenjske moci. Odvec bi bilo razpravljati, komu pripada v vecji meri: slavistom ali knjiznicarjem (zagotovo obojim). Ceprav je bil zaradi poklicnega dela veckrat blize knjiznicarjem, dobro vem, da je ostal po dusi slavist. Sicer pa, ali nam niso slavistom njegove bibliografije potrebne kot vsakdanji kruh?

Dve njegovi poglavitni sluzbovanji - vodenje bibliografskega oddelka v NUK in urejanje Slovenskega biografskega leksikona - sta pustili neizbrisen pecat in prispevali izjemno pomemben delez k slovenski bibliografiji in leksikografiji. Njegovo pripravljanje (z ekipo sodelavcev) in urejanje Slovenske bibliografije za leta 1967-1975 je zaokrozilo pomembno fazo v razvoju nacionalne bibliografije, urejanje zadnjih zvezkov (13.-15. in Osebno kazalo) Slovenskega biografskega leksikona pa je spopolnilo eno nasih najpomembnejsih nacionalno afirmativnih strokovno-znanstvenih edicij.

Pri vsem tem delu se je Joze Munda oblikoval in brusil, izpopolnjeval svoje metode dela in utrjeval strokovna nacela, ki jih je uresniceval v zaupanih mu projektih. Nas jubilant je nenehno rasel v bibliografski stroki in kot literarni zgodovinar tudi ob mnozici del, ki so nastajala ob ukvarjanju z navedenimi publikacijami. Govorimo lahko o obseznem opusu, ki prica o njegovi delavnosti, strokovnih ambicijah ter pomeni dragocen prispevek k bibliografski stroki in vsakdanji bibliografski praksi.

Najobseznejsa so Mundova bibliografska kazala in bibliografije zalozb, naj jih nekaj omenim: Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona (1962), bibliografije Slovenske matice (1964, 1984), Drzavne zalozbe Slovenije (I-V, 1965-1985) in Cankarjeve zalozbe (I-III, 1975-1985), Gore v besedi, podobi in glasbi (1965, sestavil poglavje V besedi), Bibliografija slovenskega marksisticnega tiska (1969), bibliografski kazali Slavisticne revije (1977) in Jezika in slovstva (1985), Miniaturna knjiga (1984). Gre za bibliografske sklope, ki so zahtevali pregled in opis izjemno obseznega gradiva ter domiselno ureditev. Te bibliografije se odlikujejo po zanesljivosti, vseobseznosti, sistematicnosti in po ustreznih bibliografskih prijemih. Naslednje podrocje, ki je zahtevalo veliko casa, strokovnega znanja in potrpezljivega zbiranja, so osebne bibliografije, bodisi da gre za monografske predstavitve ali krajse preglede, ki zajemajo samo del posameznikove ustvarjalnosti. Med prve spadajo bibliografije Bratka Krefta (1961), Cvetka Golarja (1963), Toneta Seliskarja (1964), Mateja Bora (1966), Iva Grahorja (1968), Vladimira Bartola (1976), Borisa Paternuja (1986), Franceta Bernika (1987, 1997), v drugo skupino pa mnozica bibliografskih pregledov slovenskih prevodov nobelovcev (prim. tudi Leksikon nobelovcev in poglavje Nobelovci v Nobelovcih, 1986) in bibliografski zarisi drugih pisateljev.

Ni mogoce mimo Mundovih prispevkov v Bibliografiji rasprava i dela iz slovenske i indoevropske filologije za obdobje 1962-1977, ki je izhajala v Juznoslovenskem filologu, nadalje v delu Oktobarska socijalisticka revolucija (1967) itn. Naj omenimo tudi bibliografije bibliografij za obdobje 1964-1979 (obj. v Knjiznici). Ob clankih (in stevilnih ocenah bibliografij drugih avtorjev), ki se ukvarjajo s problematiko bibliografske stroke, je objavil samostojno publikacijo Knjiga (1983, 22. zv. Literarnega leksikona), v kateri je na lapidaren nacin opredelil posamezne sestavine in znacilnosti knjige oz. bibliotekarstva ter razlozil najpomembnejse bibliografske pojme. Delo je postalo nepogresljiv prirocnik tako za bralce nasploh kot tudi za studente.

Nas jubilant ima viden delez tudi na podrocju leksikografije, saj je z mnogimi svojimi prispevki (tu nastopi kot literarni zgodovinar) sodeloval v Enciklopediji Jugoslavije (prav tako v slovenski izdaji), Leksikonu pisaca Jugoslavije, v Slovenskem biografskem leksikonu in Enciklopediji Slovenije. Na literarnozgodovinsko podrocje spadajo tudi sestavki Cankarjeva pisma Kraigherju (SR, 1969), Cankarjeva crtica »Pokojne duse« (Sd, 1976), Jus Kozak in »Slovenske poti« (Razprave SAZU, II. r., 1989) itn. Izjemno pomembno je Mundovo delo pri Cankarjevih Zbranih delih, saj je uredil in z opombami oskrbel zadnjih pet zvezkov (26.-30. knj.: Pisma I-V), zlasti pa je dragoceno njegovo urejanje (z opombami) Zbranega dela Jusa Kozaka (doslej je izslo 11 zvezkov, 1988-1999). Mundove opombe k ZD jasno razodevajo njegov literarnozgodovinski posluh, obsezno poznavanje literarnih, kulturnih in druzbenih razmer, v katerih je pisatelj zivel, nadalje smisel za literarnozgodovinsko kombinatoriko, za branje in razumevanje virov ter ne nazadnje razgledanost po stilno-nazorskih in literarnorazvojnih znacilnostih obravnavanega casa.

Koncno je treba omeniti tudi jubilantovo pedagosko delo: na Pedagoski akademiji (danes fakulteti) v Ljubljani je vec kot deset let pouceval bibliografijo; predmet je strokovno utemeljil, pri studentih zbudil zanimanje zanj in si pridobil sloves odlicnega strokovnjaka ter uspesnega pedagoga.

Naj ob koncu tega jubilejnega sestavka strnem pomen dela in prizadevanj slavista in bibliografa Jozeta Munde. Brez pomislekov si upam zapisati, da je njegovo ime vklesano na koncu razvojne crte Simonic - Slebinger - Logar - Bulovec - Munda. S svojim bibliografskim delom je nadaljeval, utrdil in izpopolnil sistem in znacilnosti slovenske bibliografije, ki si je ustvarila svojo lastno podobo z originalnimi potezami. Mislim, da na to ne bi smeli nikoli pozabiti in da bi morali v nadaljnjem razvijanju bibliografskega snovanja na Slovenskem ohranjati zgodovinsko utrjene posebnosti in samosvojost, ki so jih rojevale specificne razmere in bogata tradicija. Razumljivo je, da bomo pri nacionalni bibliografiji spostovali mednarodno dogovorjene standarde, medtem ko sicer ostaja neomejeno bibliografsko polje, na katerem naj razvijejo svoje bogato rastje in presenecajo s svojo domiselnostjo najrazlicnejse bibliografije.

Jubilantu zelim - mislim, da lahko v imenu vseh slavistov - se veliko ustvarjalnih let in trdno zdravje.