Vabilo k sodelovanju na slovenskem slavisticnem kongresu
Sodobna slovenska narecna knjizevnost, Ciril Kosmac in razvoj povojne slovenske proze
Portoroz, 5.-7. oktober 2000

Zunanji razlog za pripravo znanstvenega sestanka s prvo temo predstavlja jubilej Cirila Kosmaca, enega najpomembnejsih ustvarjalcev slovenskega pripovednistva po drugi svetovni vojni. Zadnja desetletja je bilo opazno sibkejse raziskovanje obdobja, ki mu pripada Ciril Kosmac, zato so zaostajala tudi spoznanja o nastajanju slovenske leposlovne tradicije sredi 20. stoletja. Na obrobju znanstvenega proucevanja je ostajal pomen generacije in literarne formacije, ki ji pripada pisatelj in je po eni strani napovedovala nastop modernisticnih smeri, po drugi strani pa pomeni zanimivo stopnjo v razvoju slovenskega povojnega pripovednistva z mnogimi plastmi odzivanja na tedanje aktualne probleme. Razvoj stroke zahteva preverjanje dosedanjih spoznanj, metod in terminologije v okviru tistega proucevanja, ki se je v zadnjih desetletjih v slovenisticnih vedah na novo razvilo. Pomembno je tudi, da omogocimo preverjanje svojih dognanj in svojih raziskovalnih konceptov. Soocanja novejsih literarnoteoreticnih spoznanj s starejsimi bo verjetno spodbudilo njihovo novo aplikacijo na konkretnem literarnozgodovinskem gradivu. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da srecanje predvideva obravnavo problematike tako z vidika literarnih kot tudi z jezikoslovnih ved, kar smo pri dosedanjih podobnih znanstvenih srecanjih marsikdaj pogresali.

Druga kongresna tema, Sodobna slovenska narecna knjizevnost, se deloma veze na geografsko obmocje, v katerem bo kongres potekal in za katero je znacilno tudi nastajanje intenzivne narecne poezije, ki mu slovenska literarna veda se ni namenila potrebne znanstvenoraziskovalne pozornosti. Dokaj raziskano je tisto anonimno narecno ustvarjanje, ki ga uvrscamo v ljudsko izrocilo, manj pozornosti pa je bilo namenjene avtorskemu ustvarjanju v narecju. Vrsta dokaj uveljavljenih pesnikov in pisateljev je za svoje ustvarjanje izbrala narecje in isce razseznosti, ki so bistveno drugacne, kot jih poznamo v ljudskem slovstvu. Od referentov pricakujemo evidentiranje teh ustvarjalcev in njihovega ustvarjanja.

Del srecanja bo po ustaljeni tradiciji potekal na dveh okroglih mizah. Njihove teme bodo dokoncno dolocene naknadno. Zaenkrat razmisljamo o predstavitvi projektov, ki omogocajo nastajanje zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev v vec kot 200 zvezkih. Pricakujemo se druge, tudi vase predloge!

Istocasno bomo predstavili tudi nove slovenisticne in sorodne knjizne publikacije, ki so nastale po lanskem kongresu. Uvajamo tudi novo obliko izmenjave informacij - predstavitve raziskovalnih projektov s podrocja slovenistike in sorodnih slavisticnih ved. Tretji dan bo namenjen poucnim popotovanjem, ki jih bodo pripravili gostitelji, clani Slavisticnega drustva Koper.

Po sklepu upravnega odbora Slavisticnega drustva Slovenije smo tradicionalno poimenovanje tega srecanja spremenili v slovenski slavisticni kongres, saj imajo nasa zborovanja vse bistvene sestavine taksnega srecanja in krivicno je, da se po pravilnikih sodelovanje na zborovanju Slavisticnega drustva Slovenije v merilih za napredovanje v znanstvene, visokosolske in strokovne nazive ne uposteva ustrezno.

Vabimo vse, ki se zelijo aktivno vkljuciti v katero od navedenih sekcij, da ravno tako cim prej prijavijo svoje sodelovanje. Le tako bo mogoce primerno organizirati to vsakoletno srecanje, ki se ga udelezuje od 300 do 650 strokovnjakov, nad stirideset referentov in porocevalcev, pa tudi vrsta uglednih gostov, kolegov iz tujine in zamejstva ...

Zborovanje je namenjeno izmenjavi strokovnih in znanstvenih spoznanj, poleg tega pa tudi prenosu znanstvenih dosezkov na druga strokovna podrocja in v solsko prakso.