|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Odmevi |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Peter Jurgec |
Zvocniski sklop (4)*
Poglavitni namen clanka Polglasnik in zvocniski sklop v
izglasju mlajsih prevzetih besed je bil premislek fonoloskega pravila, kakor ga
predpisujejo veljavni pravorecno normativni prirocniki - tj. predvsem opozoriti na
pomanjkljivosti pravila in morebitne izjeme, tako zlasti [se:jm/'se:j
m].1
Pri tem sem izhajal iz pisne podobe jezika oz. vzorcnega besedja, na kar
opozorim tudi v uvodni opombi (op. 1).
Vprasanje o <v> in njegovi naravi sem tu pustil ob strani, ker glede na
zlogovno formulo NZSZN v izglasju (to je edina pozicija, s katero se ukvarjam) ni
bistvenega pomena, ali je <v> v posamoglasniskem polozaju oz. tisti glas, ki
ga tradicionalna slovnica oznacuje kot [
], dejansko razlicica /v/ ali /u/. Sicer je res, da
v slednjem primeru (brez dvoma gre za u-jevske razlicice) ne gre za zvocniski - torej
tudi soglasniski - sklop, temvec za dvoglasnik in zvocnik (kar velja tudi v primeru z
/j/), vendar sem operiral z izrazi trenutno veljavnih normativnih prirocnikov
in je povedano hotelo tudi na neki nacin vplivati na natancnejso opredelitev v njih -
zato sem [] uvrstil v
lestvico zvocnikov; hkrati - kot ze omenjeno - mi je bila izhodiscna pisna podoba
jezika (prim. ze omenjene prirocnike). Vprasanje o <v> sem hotel pustiti ob
strani prav zaradi tega, ker je kamen spotike slovenskih fonetikov (in tudi drugih)
ze od zacetkov sistematicnega preucevanja knjiznega jezika, a ga ocitno ne bi smel -
zato bom to popravil na tem mestu.
T. Srebot Rejec opredeljuje tradicionalno pojmovane razlicice /v/ kot u-jevske
glasove (zlozne in nezlozne). Vendar v njenem gradivu (Srebot Rejec, 1981: 236) ni
niti enega primera z []
kot drugim delom dvoglasnika - u-jevskost takega glasu je sicer ocitna in nesporna
(Tivadar, 1999: 350), vendar vse razlicice /v/ oz. /u/ niso bile obravnavane (kakor
tudi ne dognanja artikulacijske fonetike). Nasprotno trdi T. Srebot Rejec (1999: 48):
»Sestavila sem gradivo z /v/ in njegovimi variantami v vseh legah/./«
Omenjeni clanek v Scando-Slavici je izkljucil obravnavo /v/ pred <l> in
<r>, kajti trije govorci so ga v vecini primerov govorili zobnoustnicno (tako
trdijo trije informanti, kajti razprava ponuja le informacijo o njihovi presoji, ne
pa sonagramov); na ta problem opozarja H. Tivadar, kar izkazuje z analizo
korpusa zbranih govorjenih besedil. Zobnoustnicni [v/n] se v govorjenem (tudi
knjiznem) besedilu pojavlja pogosto pred <l>, <r> v vzglasnem
polozaju in <j> [z b
r'vj
], tj. ne le
(normirano) izkljucno pred samoglasniki nesestavljenih besed. Tu lahko najdemo tudi
minimalni par /u-v/, ki ga pogresa T. Srebot Rejec: [u'sra:n] :
[vra:n] (primer navajam po Tivadar, 1999: 345). Dolzine nezobnoustnicnih
<v> se vcasih priblizujejo ali celo presegajo dolzino nenaglasenega /u/ (pri
istih govorcih). Zobnoustnicni /v/ lahko traja tudi cez 50 ms (po
Tivadar, 1999: 354), kar postavi pod vprasaj dolzino kot prozodicno
razlocevalno lastnost. - Seveda je tu vprasanje, kako dolgo lahko locujemo /u/
(najbolj tistem v njegovem polozaju, kjer je najkrajsi, tj. v prednaglasni poziciji -
/u/ je seveda poleg /i/ in //
ze tako ali tako inherentno najkrajsi samoglasnik /Srebot Rejec, 1988b: 21-54 idr./)
in zlozne, predvsem pa nezlozne izgovore <v> in tudi <l> (po
dolzini), seveda upostevajoc enkratnost in neponovljivost vsakokratne tvorbe govorne
verige - ceprav pri istem govorcu (prim. Vitez, 1999).
Ob priznanju, da sem nedavno morda prezrl del ze raziskanega, zakljucujem odgovor.
Literatura
Bezlaj, France (1939). Oris slovenskega knjiznega izgovora. Ljubljana: Zdravstveno drustvo.
- - (1971). Osnove fonetike. Ljubljana.
Gimson, Alfred Charles (1998). An introduction to the pronunciation of English. Gimson's pronunciation of English. London: Arnold.
Srebot Rejec, Tatjana (1973). Poskus kontrastivne analize slovenskega fonema /v/ z angleskim fonemom /v/. JiS XIX/3, 89-93.
- - (1975a). Soglasniski sklopi v slovenscini in kontrastivna analiza angleskih in slovenskih soglasniskih sklopov. Magistrska naloga. Ljubljana. Delno objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1975b). Zacetni in koncni soglasniski sklopi v slovenskem knjiznem jeziku. SR XXIII/3-4, 289-320.
- - (1981). On the Allophones of /v/ in Standard Slovene. Scando-Slavica XXVII, 233- 41.
- - (1987a). The sound systems of English and Slovene compared: a distinctive feature analysis. Linguistica XXVII, 47-61.
- - (1988a). Kakovost slovenskih in angleskih samoglasnikov (kontrastivna analiza obeh sestavov po njihovi kakovosti s stalisca akusticne, artikulacijske in avditivne fonetike). JiS XXXIV/3, 57- 64.
- - (1988b). Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene: An Acoustic and Linguistic Investigation. München: Otto Sagner (Slavistische Beiträge, 226). Objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1987b). Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene. (An Acoustic and Linguistic Investigation). Dissertation. Klagenfurt.
- - (1990b). Zveze dveh zapornikov v slovenscini in anglescini. (Sequences of two plosives in Standard Slovene and English). Ljubljana: IJS. Brez meritev objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1990a). Zveze dveh zapornikov v slovenscini in anglescini. SR XXXVIII, 265-84.
- - (1992). Initial and Final Sonorant Clusters in Slovene. Linguistica XXXII, 227- 30.
- - (1996). Memorandum in matematika v slovenscini in anglescini. Razprave II. razreda XV, 155-64.
- - (1997). Nekaj o stavcni intonaciji v knjizni slovenscini. SR XLV/3-4, 429-55.
- - (1998a). On the vowel system in present-day standard Slovene. Jezikovne tehnologije za slovenski jezik: Mednarodna multi-konferenca Informacijska druzba (...). Ljubljana: IJS, 22-24.
- - (1998b). O slovenskih samoglasniskih sestavih zadnjih 45 let. SR XLVI/4, 339- 46.
Tivadar, Hotimir (1998). Govorjeni knjizni jezik - njegovo normiranje in uresnicevanje. (Ob akusticni analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil). Ljubljana (...). Delno objavljeno v: Tivadar, Hotimir (1999). Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjiznem jeziku. SR XLVII/3, 341-361.
Vitez, Primoz (1999). Od idealnih jezikovnih struktur k strategiji realnega govora. SR XLVII/1, 23-48.
Opombe
jr].
