Jezik in slovstvo - Poskusi branja

Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Poskusi branja

Jezik in slovstvo
Kazalo letnika

Zadnja verzija

Mojca Stritar

Ljubljana

Sale
Analiza besedilne zgradbe in pojasnitev poante¹

1 Uvod

Ker je sal res veliko in so najrazlicnejsih vrst, sem se odlocila, da se bom osredotocila le na nekaj posebnih krajsih oblik: tiste, pri katerih gre za dialog (med mamo in otrokom ter med natakarjem in gostom), in tiste, pri katerih pripovedovalec sale najprej zastavi vprasanje, na katerega poslusalec ne more poznati odgovora, in nato nanj tudi odgovori. Pri drugi vrsti sal je potrebno naslovnikovo sodelovanje, saj odgovorov ne sme poznati.

Sale sem razdelila v vec kategorij po zelo preprostem kriteriju: zacetnih besedah. Na podlagi tega sem prisla do njihovih formul, kot to imenuje Delia Chiaro (1992), torej stavcnih vzorcev, ki se ponavljajo. Doloceno stevilo besedil se zacne z »mami, mami« in zato sem jih zdruzila v skupino. Upostevala sem tudi vsebinsko nacelo, vendar je bilo drugotnega pomena. Seveda pa se kategorije med sabo pogosto prepletajo, zato moja delitev ni absolutna.

Nato sem poskusila ugotoviti, kako sale izpolnjujejo sedem kriterijev besedilnosti, ki sta jih dolocila Dressler in Beaugrande (1992: 41-145), koncno pa sem se lotila se druzbeno zelo nehvalezne naloge - pojasnjevanja poante.

2 Klasifikacija sal

2.1 »Mami, mami«

To je dialoski tip sale, kjer otrok nagovarja mamo, ponavadi se pritozuje ali jo za kaj prosi, mama pa ga v odgovoru vecinoma zavrne, iz cesar sledi poanta. Vedno gre za crni humor, ki ga leksikon Literatura (1981: 42) definira kot vrsto humorja, ki ucinkuje grozljivo, morbidno ali cinicno. Teme so vecinoma torej mrlici (nekrofilija), bolezni, kanibalizem, razne umske in telesne degeneracije ... V resnici so to ene najbolj krutih sal sploh, ki pa brez otroske direktnosti in naivnih vzklikov ne bi mogle doseci zelenega ucinka.

»Mami, mami, nasel sem oceta!«
»Janezek, stokrat sem ti ze rekla, da ne koplji po vrtu!«
»Mami, mami, ne maram ocija!«
»Pa ga pusti na krozniku in pojej samo zelenjavo!«

2.2 »Natakar, v moji juhi je muha!«

Tudi to je dialoski tip sale, kjer gre za pogovor med gostom, ki se pritozuje zaradi hrane, in natakarjem, ki je prebrisan, len in predrzen. Z duhovito opazko se znebi nadleznega gosta in mu nikoli ne ustreze.

»Natakar, v moji juhi je muha!«
»Ne tako glasno, sicer bo vsak gost hotel eno!«

V juhi so lahko tudi lasje:

»Natakar, poglejte, v juhi je las. Ali je se kaj hujsega, kot las v juhi?«
»Je: juha v laseh.«

Vcasih pa pride do igre s konvencionalnimi salami - v salah o natakarjih pricakujemo muhe in s tem se poigrava naslednji primer:

»Natakar, v moji juhi plava osa!«
»Oprostite, muh je zmanjkalo!«

2.3 Kaj je to X?

Odgovor: X = definicija = poanta

To je pogosta oblika sal, v kateri je X pojem, ki je v odgovoru natancno definiran. Hkrati pa je x tudi skrita poanta.

Kaj je optimizem?
Ce nekdo skoci z 20. nadstropja in pred drugim ugotovi: »Do zdaj je slo se vse dobro!«

Seveda je prvo vprasanje lahko izpusceno:

Operni pevec je nekdo, ki z nozem v hrbtu se pet minut poje.

V teh salah je pogost crn humor, lahko so opolzke ali pa le cinicne, nekaksne »pametne« domislice, torej brez prave poante:

Kaj je racunalnistvo?
Racunalnistvo je neizogibno potrebno narascanje nepotrebnih potreb.

Prepoznamo lahko tipicen dvogovorni vzorec, ki se nanasa na didakticno rabo, zato lahko sklepamo, da se te sale norcujejo tudi iz solske rabe tovrstnega sporazumevanja.

2.4 Kaj je to: definicija

Odgovor: X = poanta

Ta tip je zelo podoben prejsnjemu, le da je vrstni red obrnjen. Vcasih je zato mozno prehajanje iz enega v drugega. Poanta je vsebovana ze v vprasanju, vendar jo dojamemo sele, ko slisimo odgovor.

Kaj je to: podnevi laja, ponoci plava?
Tascina proteza.

Sale so lahko tudi kriticne:

Kaj je to: stirje so v sobi in samo eden dela?
Trije usluzbenci in en ventilator.

Mozne pa so tudi igre s samo formulo sale:

Kaj je to: podnevi na njem sedimo, ponoci na njem lezimo, zjutraj pa si z njim cistimo zobe?
Stol, kavc in kalodont.

Sem stejem tudi sale tipa: Kako imenujemo ... (definicija)?

Kako imenujemo, ce blondinka pihne v uho druge blondinke?
Prenos podatkov.

Poseben podtip te vrste sal so absurdna vprasanja: Kaj ... (dela neko stvar ali ima dolocene lastnosti)?

Kaj naredi 99-krat klip in enkrat klop?
Stonoga z nogo v gipsu.

Seveda je nemogoce pravilno odgovoriti, saj so vprasanja absurdna, navedene lastnosti so nezdruzljive ali nelogicne in tako vse skupaj dobi nadrealisticen pomen.

Sale se lahko tudi navezujejo ena na drugo:

Kaj je to: je na travniku, je crno in se vrti v krogu?
Krt pri metu kladiva.
In kaj je to: na travniku je, je crno in skace po eni nogi?
Isti krt - kladivo mu je padlo na nogo.

2.5 Kaj rece/je rekel ...?

Prva poved sprasuje, kaj nekdo rece nekomu ali pa ob doloceni priloznosti, v odgovoru pa se skriva poanta.

Kaj rece polz, ko se pelje na zelvi?
»VUIIIIIII!!!«

2.6 Kako ... (nekdo nekaj naredi)?

Vedno gre za nacin, kako nekdo izvede neko dejanje. Te sale se pogosto norcujejo iz blondink, Gorenjcev in podobnih tipicnih oseb, odgovori so lahko absurdni, seveda pa so mozne tudi druge variante.

Kako spravis 100 Gorenjcev v enega ficka?
V avto vrzes 50 stotinov.

2.7 Kaj je razlika med X in Y?

V tem primeru se za razliko od primera pod tocko 1 in 2 poleg X pojavlja se drugi pol, ki ga oznacujemo kot Y.

Te sale so zelo pogoste in omogocajo razlicne variante. Velikokrat se pojavlja crni humor.

a) Podobno

X in Y sta si podobna. Pogosta je elipsa drugega dela odgovora, kar omogoci poanto, vcasih pa so celo brez prave poante:

Kaksna je razlika med jezem in jezevko?
Jez ima eno bodico vec.

b) Zrcalno

X in Y sta si podobna, odgovora pa sta si ravno nasprotna. Na povrsinski ravni je torej opazen paralelizem:

Kaksna je razlika med vodo in dvojcki?
Pri vodi reces »H₂O«, pri dvojckih pa »OH₂«.

c) Absurdno

Razlike med X in Y so ogromne (eden od elementov je pogosto slon), vendar naslovnik ve, da gre za salo, zato jih ne bo navajal. In res so odgovori preabsurdni, da bi jih lahko uganili. Tudi tu se pojavljata paralelizem in elipsa.

Kaksna je razlika med slonom in klavirjem?
Na klavir se lahko naslonis, na slona pa se ne mores naklaviriti.
Kaksna je razlika med mrhovinarjem in tasco?
Mrhovinar pocaka, da umrete.

Poigramo se lahko s formulo sale:²

Kaksna je razlika med slonom in postnim nabiralnikom?
Naslovnik ugotovi, da gre za salo, posebej ker je eden od elementov slon, zato seveda odgovori: Ne vem.
No, potem te pa ne bom prosil, da mi oddas pismo.

2.8 Kaj imata skupnega X in Y?

Ta tip je ravno nasproten zgornjemu. X in Y sta si zelo razlicna in v edini skupni tocki, ki jo imata, je pa seveda precej prisiljena, se skriva poanta. Zanimivo je, da sem take sale nasla le o tascah, zato tudi tu nastopa crni humor.

Kaj imata skupnega tasca in svinjska pecenka?
Obe sta najboljsi mrzli.

2.9 Zakaj ...?

Sal, ki sprasujejo po vzroku dolocenih dejanj, je res veliko, zato sem jih razvrstila glede na osebe, iz katerih se norcujejo - npr. iz blondink, policajev, Gorenjcev, tasc. Seveda gre za stereotipe, ki jih sale s pridom izrabljajo in tudi ustvarjajo ali vsaj pomagajo obdrzati. Tako so blondinke neumne nimfomanke, tasce so »zmaji«, ki sovrazijo zete in jih sploh ne morejo prenasati. Gorenjci so skopi, policaji neumni, Crnogorci leni, zakonske zene pa zatirajo uboge moze. Vse osebe so torej tipi, saj so prikazane le z vidika ene lastnosti - ampak v tako kratkih besedilih bi tezko prikazali kaj vec. Mozno pa je menjanje oseb: namesto blondink so v nekaterih salah policaji; dejansko lahko najdemo obe verziji. Tudi med narodi se osebe menjajo: angleski Skoti so pri nas Gorenjci, nasi policaji so italijanski karabinjeri.

a) Blondinke

Zakaj blondinka odpre mleko ze v trgovini?
Ker na njem pise: »Odprite tukaj.«

b) Policaji

Zakaj policaj pleza po zvoniku?
Narocili so mu, naj pride cez eno uro.

c) Crnogorci

Zakaj je Bulatovic' izgubil na volitvah v Crni gori?
V kampanji je obljubljal sto tisoc novih delovnih mest.

d) Absurdno

Zakaj ne smes opoldne hoditi po dzungli?
Ker imajo sloni padalske vaje.
Zakaj so krokodili ploscati?
Ker so opoldne hodili po dzungli.

e) Tasce

Zakaj tasce ne pridejo v nebesa?
Ker zmaji ne letijo tako visoko.

f) Razno

Zakaj ima Clinton spodnje hlace?
Da mu grejejo gleznje.

2.10 Tuji jeziki

Kako se po ... rece X?

Sale te vrste temeljijo na klisejih, ki jih imamo o dolocenih jezikih. Stvar, ki jo »prevajamo«, opisemo na cim duhovitejsi nacin, pri tem pa novemu izrazu skusamo dati znacilnosti jezika, v katerega »prevajamo«. Ti jeziki nam morajo biti cim bolj oddaljeni (npr. kitajscina ali pa neindoevropska madzarscina), da je sala efektna. Vecinoma so neprevedljive v druge jezike.

Kako se po kitajsko rece cakalnica?
Tukicicipacaki.
Kako se po kitajsko rece stranisce?
Tukicicipakaki.

Nekatere sale so ze bolj razdelane, npr. naslednja, ki bi bila lahko v poljubnem jeziku, ne nujno »kitajscini«. Zeli se le poigrati z dejstvom, da je gozd iz mnogih dreves, cesar se ne bi dalo tako ucinkovito narediti v slovenscini:

Kako se po kitajsko rece drevo?
Tng.
Kako se po kitajsko rece dve drevesi?
Tng tng.
Kako se po kitajsko rece gozd?
Tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng tng ...

V »madzarskih« salah nastopa predvsem veliko e-jev, saj naj bi bili ti znacilni za madzarscino:

Kako se po madzarsko rece cebela?
Seremed.
Kako se po madzarsko rece osa?
Neseremed.
Kako se po madzarsko rece cmrlj?
Jebeseremed.

2.11 Ostala vprasanja

Veliko je sal v obliki vprasanj, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od zgoraj nastetih kategorij:

Koliko je idealna teza tasce?
3,5 kg z zaro vred.
Katera beseda se vedno izgovarja napacno?
Napacno.
Kaksne narodnosti je bil Kristus?
Crnogorec. Rodil se je v jaslicah, okrog je hodil v opankah, ce je pa kaj naredil, je bil pa cudez.

3 Kriteriji besedilnosti

3.1 Kohezija

Kohezija v salah vecinoma ni problematicna. Ker pa so besedila zelo kratka, je pogosto tezko opazna.

Ponovnih pojavitev je malo, verjetno predvsem zaradi kratkosti. Pri tem sem upostevala tudi ponovitve iste besede v razlicnih sklonih. V krutih otroskih salah se ponavlja »mami, mami«. V naslednji sali je precej ponovnih pojavitev:

»Mami, daj mi marmelado.«
»Vzemi jo sama.«
»Mami, prosim te, daj mi marmelado.«
»Rekla sem ti, da jo vzemi sama!«
»Ampak mami, jaz sem brez rok!«
»Brez rok (ponovna pojavitev) - brez marmelade (paralelizem)!«

Najveckrat se ponovi ena sama beseda. Vcasih se to zgodi v definicijah v odgovorih na vprasanja:

Kaj je racunalnistvo?
Racunalnistvo je neizogibno potrebno narascanje nepotrebnih potreb.

Najpogostejse ponovne pojavitve pa so gotovo v salah »Kaj je razlika med X in Y«, ki jih skoraj ni brez ponovitev. Do tega mora priti, saj pri odgovoru saljivec mora poudariti osebka, da lahko jasno razlozi razliko.

Kaksna je razlika med pekom in preprogo?
Pek mora vstati ze navsezgodaj, preproga pa lahko se malo polezi.

Delne ponovne pojavitve so redke, verjetno spet zaradi kratkosti besedil:

Zakaj policaj pri branju casopisa polije kavo?
Da bolj tekoce bere.

Nasla sem le eno morebitno parafrazo (Zakaj tasce ne pridejo v nebesa? Ker zmaji ne letijo tako visoko.), zato pa so paralelizmi eno najpogostejsih sredstev kohezije v salah in pogosto poudarjajo poanto. Pojavljajo se v mnogih salah o razlikah, ce pa so povezane v sklope, so paralelizmi ze sama vprasanja:

Kaksna je razlika med padcem z dveh in z dvajsetih metrov?
Pri padcu z dveh metrov slisimo: »Bum! Aaaaa!« Pri padcu z dvajsetih pa: »Aaaaa! Bum!«
Kako lahko ves, da je tvoja zena mrtva?
Seks je enak, vendar se nabira umazana posoda.
Kako lahko ves, da je tvoj moz mrtev?
Seks je enak (ponovna pojavitev), dobis pa daljinca.
Kaj naredi 99-krat klip in enkrat klop?
Stonoga z nogo v gipsu.

Eno najpogostejsih sredstev kohezije v kratkih salah so gotovo za-oblike. Najveckrat se pojavijo zaimki, in sicer anaforicni znotraj ene same povedi. Nasla sem jih blizu 30, navedla pa bom le en primer.

Kaj je razocaranje? Ce otrok zve, da je Charles Lindbergh preletel ocean, potem pa mu povedo, da je pri tem uporabil letalo.

Uporaba takih zaimkov je mozna tudi med razlicnimi povedmi, npr. v vprasanju in odgovoru, ceprav je takih primerov obcutno manj (okrog 10):

»Mami, mami, se lahko grem igrat z babico?«
»Lahko, samo potem jo nazaj zakoplji!«

Sem spadajo tudi svojilni zaimki:

Kaj je domisljavost? Ce ponarejevalec denarja tiska bankovce s svojim portretom.

Pojavlja pa se tudi kataforicna raba zaimkov. Najopaznejsa je v vseh salah »Kaj je to ...« (Kaj je to moc?), kjer zaimek to napoveduje naslednjo besedo ali besedno zvezo.

Kaj je tisti, ki ima oceta Dalmatinca, mamo Banacanko, ki se je rodil v Skopju, zivel v Sloveniji in umrl v Sarajevu?
Pokojnik.

Kar se tice junkcije, je najvec seveda konjunkcije:

»Mami, mami, v soli me vsi zafrkavajo, da imam veliko glavo.«
»Ah, saj ni res. No, zdaj pa bodi priden, vzemi svojo kapo in pojdi v klet po petnajst kil krompirja.«

Kontrajunkcija se pojavi predvsem v vseh salah o razlikah, saj gre za nasprotja:

Kaj je razlika med slabim strelcem in slabim soferjem?
Slab strelec na zadene nicesar, slab sofer pa vse.

Subordinacij je v zbranih salah le nekaj. Najpogosteje izraza vzrok (vse sale »Zakaj ...«), pa tudi razlog (»Natakar, v moji juhi je muha!« »Ne razburjajte se, saj ne bo veliko popila!«), modalnost (Kaj bi v tem trenutku pocela Diana, ce bi bila se ziva? Obupano bi praskala po pokrovu krste.) in casovno blizino (Kaj rece blondinka, ko rodi? »Ali ste prepricani, da je moj?«).

Elipsa je precej pogosta vsaj v salah, kjer gre za vprasanja in odgovor:

Kaj je to natancnost?
Da komarja s 100 metrov s kamnom v levo oko zadanes. (izpusceno je: Natancnost je, ...)

Vcasih pa elipsa omogoci poanto:

Kaksna je razlika med mrhovinarjem in tasco?
Mrhovinar pocaka, da umrete.

Odgovor bi se lahko glasil: Mrhovinar pocaka, da umrete, in vas sele potem raztrga, tasca pa ne. Sala potem sploh ne bi bila efektna.

3.2 Koherenca

Nekaj salam sem dolocila pojmovna omrezja.

Zakaj policaj pri branju casopisa polije kavo?
Da bolj tekoce bere.

Kaj se sveti in leti po zraku?
Muha z zlatim zobom.

Kako naredi homoseksualec splav?
Iz lesa.

Kako Gorenjec pripravi paradiznikovo juho?
Vodo vlije v rdec kroznik.

Kaj je blondinkina desna noga rekla levi?
Nic. Nista se se srecali

Ko naslovnik slisi prvo vprasanje, si splav zaradi konteksta seveda razlaga kot prekinitev nosecnosti. Ker je ta izjava sama po sebi neresnicna, saj homoseksualec niti zanositi ne more, naslovnik pricakuje absurden odgovor. Izkaze pa se, da je zaradi namiga na spolnost narobe razumel besedo splav, saj gre za preprosto plovilo. Smisel besede splav je v tem primeru nejasen, pa tudi sicer mnoge sale temeljijo na polivalenci oz. vecpomenskosti. Ta sala namerno krsi tudi Griceovo maksimo kolicine in celo maksimo kakovosti (Zadravec --- Pesec, 1994: 37), vendar brez tega ucinek ne bi bil mozen.

V salah je pogosto potrebno inferiranje, da bi zapolnili vrzeli in prisli do poante:

»Mami, mami, jaz nocem v Anglijo!«
»Tiho bodi in plavaj!«

Ob otrokovem vzkliku naslovnik pricakuje, da je druzina na letalu ali kakem drugem prevoznem sredstvu, ali pa da se sele pripravljajo na pot. Vendar mu velelnik »plavaj« nakaze, da so ocitno v vodi in bi radi v Anglijo priplavali. Tako sele pride do poante.

3.3. Namernost

Prakticno vse sale krsijo Griceovo maksimo nacina, saj je za njih znacilna polivalentnost oz. namerna vecpomenskost. Ravno to omogoci poanto. Sale so torej nesodelovalne do naslovnika, vendar pa ta ve, da gre za poseben besedilni tip, zato to brez tezav sprejema.

Maksimo kolicine krsijo predvsem nekatere daljse sale, ki navajajo vec podatkov, kot je potrebno, vendar se z njimi nisem ukvarjala. Tak primer pa sem nasla tudi v krajsih salah:

Kaj je tisti, ki ima oceta Dalmatinca, mamo Banacanko, ki se je rodil v Skopju, zivel v Sloveniji in umrl v Sarajevu?
Pokojnik.

Razen dejstva, da je ta clovek ze umrl, so vsa ostala, navedena v vprasanju, popolnoma odvec. Ce pa bi jih izpustili, to ne bi bila vec sala.

Krsijo pa jo tudi krajse sale, ki niso tako informativne, kot bi bilo za popolno razumevanje potrebno:

»Mami, mami, jaz nocem k babici!«
»Tisina in koplji naprej!«

Naslovnik si po prvem vzkliku ustvari predstavo o druzini, ki se odpravlja na obisk k babici. Ob maminem odgovoru se ta predstava porusi, saj se nepricakovano izkaze, da je babica ze mrtva in da kopljejo do nje. Poanta torej izvira iz nasprotja med naslovnikovimi pricakovanji in tistim, kar se dejansko dogaja. Seveda bi se otrokov vzklik lahko glasil: »Mami, mami, jaz nocem kopati do babice!« Sala potem ne bi bila mozna.

Nekatere sale krsijo tudi maksimo kakovosti, a naslovnikov to ne moti - glavno je, da je dosezena poanta:

Kako se po madzarsko rece cmrlj?
Jebeseremed.

Namesto cmrlj bi moralo biti trot, vendar sta si obe zivali dovolj blizu, da je sala v obeh oblikah sprejemljiva.

3.4 Sprejemljivost

Sprejemljivost sal je naceloma neproblematicna, saj naslovniki vedo, da gre za poseben tip besedil. Sale uporabljajo pogovorni jezik, ali pa se celo ne skladajo z resnicnimi dejstvi (npr. cmrlj in trot), vendar jih bodo poslusalci sprejeli zaradi situacije, ki jo ustvarijo.

3.5 Informativnost

Za sale je znacilna zelo visoka informativnost, saj je to tip besedil, ki ze po definiciji preseneca naslovnike. Neverjetnost in presenetljivost pa sta vecinoma pojmovni, v koherenci je torej informativnost visoka, v koheziji pa ne.

»Mami, mami, jaz nocem v Anglijo!«
»Tiho bodi in plavaj!«

Mamin odgovor je visoko informativen, saj pricakujemo nekaj cisto drugega. Naslovnik se mora lotiti znizevanja vrednosti, in sicer v smeri navzven - na osnovi lastnega védenja mora sklepati, da je druzina v morju.

Opazujemo lahko tudi clenitev po aktualnosti, kajti v odgovorih na vprasanja (ki so daljsi od ene besede) je poanta vedno na koncu, s cimer je poudarjena njena pomembnost in povecana efektnost:

Zakaj je petelin najsrecnejsa zival?
Ker ima toliko zen, pa nobene tasce.

Odgovor bi se lahko glasil: Ker nima nobene tasce, ima pa toliko zen. Ucinek seveda ne bi bil isti.

3.6 Situacijskost

Sale same ustvarijo situacijo, ki je ugodna za njihovo sprejemanje. Ze ko saljivec ostalim napove »Ali poznate tistega ...« ali »Ali veste, ...«, se v skupini ustvari ugodno ozracje za sprejem sale. Zanimivo pa je, da se zdijo sale naslovniku mnogo smesnejse in efektnejse, ce jih poslusa, posebej v skupini, kot ce jih bere. Ocitno je za njihov sprejem zelo pomembna skupinska recepcija. Delujejo torej podobno kot situacijska komika na odru ali v filmih.

3.7 Medbesedilnost

Sale so pogosto zelo aktualne, saj namigujejo na druga besedila in predvsem na trenutno odmevne svetovne dogodke:

Zakaj je umrl Dodi?
Pa se ti pelji 180 km/h z 38 let staro Diano [sale so seveda govorjena besedilna vrsta, zato z veliko zacetnico ni tezav, v zapisu bi bilo pravilno: diano]. Bomo videli, ce bos prezivel.

Seveda so take sale casovno omejene, kajti cez nekaj let ali generacij ne bo vec splosno znano, kdo sta bila Diana in Dodi. Tudi sale o Clintonu, ki so se zdaj zelo razcvetele, bodo ze cez nekaj let zastarele.

Zakaj ima Clinton spodnje hlace?
Da mu grejejo gleznje.

Casovno omejen je tudi naslednji primer, kjer je treba poznati nekoc slavnega vesoljcka E. T.-ja in njegov znameniti stavek:

Kaksna je razlika med moskim in E. T.-jem?
E. T. vsaj poklice domov.

Za razumevanje sal je potrebno vsaj minimalno poznavanje sveta okrog sebe. Tako moramo npr. vedeti, kaj so »vroce linije«:

Kako imenujemo, kadar moski govori zenski umazane stvari?
Spolno nadlegovanje.
In kako imenujemo, kadar zenska govori moskemu umazane stvari?
150 SIT na minuto.

4 Pojasnitev poante

4.1 Inferiranje

V vecini primerov pride do poante z inferiranjem. Med vprasanjem in odgovorom je dolocena vrzel in naslovnik jo mora zapolniti tako, da vstavi pojme in odnose iz lastnega védenja in s tem premosti preskok med obema replikama.

Kaj rece polz, ko se pelje na zelvi?
»VUIIIIIII!!!«

Naslovnik mora asociirati vzklik »VUIIII!!!« z navdusenjem nad hitrostjo, smesni ucinek pa nato vzbudi dejstvo, da se polzu zdi hitro, ko se pelje na zelvi, ki je znana kot pocasna zival.

Poante so pogosto opolzke, a seveda indirektno, tako da do tega pridemo z inferiranjem:

Kaksna je razlika med jezem in jezevko?
Jez ima eno bodico vec.

4.2 Vecpomenskost

Sale temeljijo tudi na vecpomenskosti besed oz. polivalenci, kot to imenujeta Dressler in Beaugrande (1992: 65). Primer besede splav sem razlozila ze v poglavju o koherenci.

Zakaj pride policaj v trgovino z nabito pusko?
Ker na vratih pise: Akcija.

Akcija je v tem primeru trgovski izraz, ki pomeni znizane cene, lahko pa tudi vojasko ali policijsko operacijo. Ima torej dva mozna pomena, naslovnik pa mora sam dognati, za kateri smisel gre. Delia Chiaro (1992: 38) to imenuje igra z besedami.

4.3 Igra s pravili pogovora

Delia Chiaro (1992: 43) navaja sale, ki temeljijo na igri s pravili pogovora. Do poante lahko pride zaradi dobesednega razumevanja besedne zveze, ki bi jo morali razumeti preneseno. Take igre so pogoste v »natakarskih« salah:

»Natakar, v moji juhi je muha!«
»Ne tako glasno, sicer bo vsak gost hotel eno!«

Gostov vzklik je bil seveda misljen kot pritozba, vendar je odrezavi natakar to preinterpretiral kot gostovo hvalisanje in se tako spretno znebil dolznosti, pri naslovnikih pa zbudil smeh. Tudi vprasanje »Zakaj je v moji juhi mrtva muha« je bilo misljeno kot pritozba, vendar pa je natakar to vzel dobesedno in odvrnil: »Mogoce se je hotela nauciti plavati, pa je utonila.«

Sem morda spadajo tudi sale, kjer je besedna zveza razumljena dobesedno - ko se naslovnik dokoplje do tega, sledi poanta:

Zakaj ima policaj, ko gleda televizijo, kramp v roki?
Ker isce kanale.

4.4 Brez prave poante

Nekatere sale so lahko brez prave poante, torej le cinicne ali »pametne domislice«. To pogosto velja za »definicijske« sale, kjer je pojem, ki ga razlagamo, ilustriran z absurdnim primerom, kar ucinkuje smesno ali pa le domiselno (pogost je crni humor):

Kaj je to groza?
Ce ti kdo potisne deznik v usta, ga odpre in potegne nazaj ven.

4.5 Nadrealisticni odgovori

Pri absurdnih vprasanjih pride do poante zaradi nadrealisticnosti odgovora, saj si le tezko predstavljamo muho z zlatim zobom ali mravljo z verigami za sneg.

4.6 Prenormalni odgovori

Nekatere sale vzbujajo smeh s tem, da so odgovori na absurdna vprasanja prenormalni:

Kako spravis stiri slone v ficka?
Dva na sprednja sedeza, dva na zadnja.

Vprasanje je absurdno, saj je ficko majhen, sloni pa ogromni. Odgovor je nato skrajno logicen in enostaven, ceprav bi bila stvar seveda neizvedljiva.

4.7 Kohezija

Poanto lahko podpira kohezija - temelji lahko npr. na paralelizmih:

Kaksna je razlika med padcem z dveh in z dvajsetih metrov?
Pri padcu z dveh metrov slisimo: »Bum! Aaaaa!« Pri padcu z dvajsetih pa: »Aaaaa! Bum!«

Ce bi en odgovor spustili, do poante ne bi prislo - deluje sele, ko nastopata oba skupaj in je tako poudarjeno nasprotje med njima. Ocitno torej tudi kohezivna sredstva prispevajo k efektnosti sal.

Tudi elipsa veliko pripomore k poanti.

Kaksna je razlika med zeno in teroristom?
S teroristom se lahko pogajas.

Ta oblika je mnogo efektnejsa, kot ce bi dejali: »S teroristom se lahko pogajas, z zeno se pa ne mores.« Naslovnik mora sam nadaljevati stavek, kar zahteva veliko vec truda, a ga tudi nagradi s poanto.

Odkrila sem salo, ki morda temelji na parafrazi - tasce poimenuje zmaje:

Zakaj tasce ne pridejo v nebesa? Ker zmaji ne letijo tako visoko.

4.8 Igra s formulo sale

Vcasih pa so mozne igre s formulo sale:³

Kaksna je razlika med slonom in postnim nabiralnikom?
- Ne vem.
No, potem te pa ne bom prosil, da mi oddas pismo.

Razlike so seveda ocitne, vendar naslovnik ve, da je to sala, zato odgovori, da ne pozna odgovora. Nato pa tvorec reagira, kot da vprasanje sploh ni bilo misljeno kot sala, in s tem vzbudi smeh.

Kaj je to: podnevi na njem sedimo, ponoci na njem lezimo, zjutraj pa si z njim cistimo zobe?
Stol, kavc in kalodont.

Vprasanje je absurdno in nalasc zastavljeno tako, da naslovnik pricakuje, da gre za eno samo stvar, in seveda ne pozna odgovora, ki pa je potem skrajno preprost, a drugacen, kot je naslovnik pricakoval.

4.9 Tujejezicne sale

»Tujejezicne« sale pa temeljijo na klisejih, ki jih imamo o dolocenih, nam tujih jezikih. V to tvorec zakrije pogosto opolzko vsebino:

Kako se po kitajsko rece dedek?
Kitamuhira.

5 Zakljucek

Sale so posebna besedilna vrsta, kjer vse od kohezivnih sredstev in situacije, v kateri smo, do nasega sirsega védenja o svetu pripravlja koncni in temeljni ucinek, poanto. Pri tem pa pogosto krsijo Griceove maksime in naj bi torej bile nesodelovalne do naslovnika, vendar kljub temu nimamo tezav pri sprejemanju. Zato se zastavlja vprasanje, ali je resnicno edini razlog za tako sprejemanje naslovnikovo védenje, da gre za posebno besedilno vrsto, ali pa so morda mozne se drugacne razlage.

Literatura

Chiaro, Delia (1992). The Language of Jokes: Analysing Verbal Play. (Interface Series). London: Routledge.

Dressler, Wolfgang Ulrich, in de Beaugrande, Robert Alain (1992). Uvod v besediloslovje. Prevedli Aleksandra Derganc in Tjasa Miklic. Ljubljana: Park.

Kos, Janko in drugi (1981). Literatura. (Leksikoni Cankarjeve zalozbe). Ljubljana: Cankarjeva zalozba.

Krusnik, Slavko (1991). Smeh ni greh: Velika knjiga sal. Ljubljana: Kmecki glas.

Zadravec - Pesec, R. (1994). Pragmaticno jezikoslovje. Temeljni pojmi. (Diskurzivne studije). Ljubljana: Pedagoski institut, Center za diskurzivne studije.

Opombe

¹: Besedilo je predelan in popravljen referat, ki je nastal pri vajah iz SKJ II pri mentorici doc. dr. Simoni Kranjc v stud. letu 1998/99.
²: Primer navaja Delia Chiaro (1992: 74).
³: Primer Delie Chiaro (1992: 73).