O teoreticno-gradivnem pregledu slovenske slovstvene folklore za srednje sole

1   Knjiga Slovenska slovstvena folklora pregledno vsebinsko obsega: a) kronologijo slovstvene folklore, b) teoreticno obravnavo z razlago ustreznosti strokovnega izrazja in z izbrano strokovno literaturo in c) obravnavo izbranega gradiva (folklorni obrazci, pesnistvo, pripovednistvo) s komentarji in opombami. Zgodba o slovstveni folklori pa se zaokrozuje z mnenji o slovstveni folklori Karla Streklja, Ivana Prijatelja, Ivana Grafenauerja, Jakoba Kelemine, Borisa Merharja, Milka Maticetovega, Jozeta Koruze, Zmage Kumer, Franceta Kotnika, Vilka Novaka, Francka Bohanca, Etbina Bajca, Marka Terseglava, Alenke Goljevscek, Franca Pedicka, Marije Jamar Legat, Darinke Petkovsek, Jozeta Dolenca. Obenem pa nedorecenost in nadaljnje raziskovalne moznosti v slovstveni folklori odpirata razdelka Vprasanja in Teme ter se tako s spremno posrednodidakticno noto usmerjata v prihodnost.

1.1   Strnjen kronoloski pregled slovenske slovstvene folklore na treh straneh casovno zajame slovstvenofolklorno ustvarjanje od starih poganskih zagovorov (9.-13. stol.) do zbirke Glasovi, ki izhaja danes. V razdelku oz. kar razpredelnici Slovenska slovstvena folklora skozi cas pa so slovstvenofolklornemu ustvarjanju dodani casovno vzporedni dogodki (osebe) v slovenski in svetovni kulturi in zgodovini. Bolj kot za izpostavitev kaksnih vsebinskih povezav gre tu zgolj za kompleksnejse dogodkovno zajetje posameznih obdobij, v katerih so nastajale dolocene zvrsti slovstvene folklore.

1.2   V t. i. Uvodni razlagi, ki obsega vec podnaslovov (Iz zgodovine slovenske slovstvene folklore, Iz teorije o slovenski slovstveni folklori in O jezikovni redakciji in zapisu izbranih besedil), je poudarjena tesna povezava slovstvene folklore s poznavanjem jezika in leposlovja. Slovstvena folklora je definirana kot »umetnost govorjenega jezika, predvsem umetnost narecij«. S slovenskim in svetovnim leposlovjem pa jo povezuje motivika.

1.2.1   Na kratko je predstavljeno, katere snovi in motivi segajo v antiko (npr. rezijanski lovec Sam (<- anticni Polifem), zalik zena (<- slovenska Sibila), zgodba o Roslinu in Verjanku (<- Orestovo mascevanje)), v prvotno domovino (bajna bitja: kresniki, mracniki, vedomci, bele zene, krvavo stegno ipd.), v srednji vek z bogato svetopisemsko motiviko (Adam in Eva, Kajn in Abel, Noe in Abraham, sveta brata Ciril in Metod ipd.), z motiviko krizarskih vojsk in bojnih pohodov (Lepa Vida, Kralj Matjaz ipd.), v novi vek pa s prepletanjem nemskih vplivov (Matjaz in Marjetica), turskih vpadov (Marija in brodnik). Zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore je opisano po stopnjah, kot npr.: zacetki in pobude (ok. 1775 zbirka Dizma Zakotnika), -> romanticno navdusenje (1823 Smoletova zbirka), -> znanstvena treznost (Matija Valjavec, Gasper Kriznik, Matija Murko, Karel Strekelj, Maks Pletersnik, Ivan Prijatelj), -> osamosvajanje slovstvene fokloristike (Karel Strekelj, France Kotnik, Jakob Kelemina, Ivan Grafenauer, Milko Maticetov, Zmaga Kumer).

Tako je slovenska slovstvena folklora predstavljena tudi kot neizcrpen vir motivov za slovensko knjizevnost - npr. obdobje protestantizma je, po zaslugi Adama Bohorica, prestreglo predvsem folklorne obrazce, v baroku in razsvetljenstvu je bila zanrsko razvejana predvsem prozna folklora, predromantika in romantika izpostavita folklorno pesem, v realizmu, kot nasprotje zgodovini, izstopi mitologija, moderna pa v slovstveni folklori odkrije veliko simbolno vrednost in estetske odtenke, kar se nadaljuje v danasnji cas z Venom Tauferjem in Svetlano Makarovic.

1.2.2   Znanstveno pomembna je teznja po sistematizaciji strokovnega izrazja in po popolni tipoloski ureditvi zbranega gradiva, tj. po ureditvi zanrskega sistema slovstvene folklore.

1.2.2.1   Razvojno utemeljena uporaba slovstvenofolklornega izrazja potrjuje ustreznost danes se uveljavljujocega se izrazja. Razlage in definicije osnovnih izrazov, kot npr. slovstvena folklora (za zastarelo narodno blago, ali ustno slovstvo / tradicionalno slovstvo / ljudsko slovstvo), tezijo k nujni sistematizaciji tipa folklora (v sodobni literarni vedi navadno slovstvena folklora), slovstvena folkloristika, folklorist/-ka, folkloren, folkloristicen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizacija, folklorizem, in celo folklorem.

1.2.2.2   Posebnosti slovstvene folklore (nasproti drugi literaturi) se v okviru folklornega dogodka lahko izrazijo z mnogimi razlicicami. Pri tem pa so izpostavljeni tudi nacini, sredstva in okoliscine (govor kot del jezikovnega sistema, nacini posredovanja s presojo skupnosti in okolij oz. okoliscin, ki natancneje opredeljujejo izvajanja besedil). Se posebej je opisan govorni dogodek v okviru t. i. folklornega dogodka, ki glede na pripovedovalcev spomin, sposobnost improviziranja in doloceno zanrskost besedila omogoca vecje ali manjse stevilo razlicic.

1.2.3   To, da je avtorica predvsem slovenistka, dokazuje pogostejse poudarjanje vloge jezika in opozarjanje na jezikovne posebnosti. V okviru govornega dogodka obravnava predvsem govorjeni jezik in problematiko njegovega zapisovanja (o tem tudi prispevek O jezikovni redakciji in zapisu izbranih besedil dr. Vere Smole). Ocitno je, da se po zaslugi tovrstnih strokovnih del postopoma oblikujejo posplosena splosnoveljavna merila za poenostavljeno zapisovanje narecnih govorov. Zapisi morajo namrec ustrezati dvema prevladujocima in deloma nasprotujocima si zahtevama: a) biti morajo dostopni povprecnemu bralcu in zato ustrezno poenostavljeni in b) kljub poenostavitvam morajo ostati v okvirih dialektoloskih pravil.

1.3   Obravnavano gradivo spremljajo tudi krajse razlage, komentarji in opombe. Vsaki slovstvenofolklorni vrsti je dodan tudi kratek pregled zbiralstva na Slovenskem. Pri vseh obravnavanih zanrih slovstvene folklore dr. Marija Stanonik po tockah opredeli posamezno zvrst, kar kaze stalno teznjo po znanstveno utemeljeni sistematizaciji slovstvenofolklornih besedil.

1.3.1   Najprej so kot najmanjse in najkrajse oblike slovstvene folklore predstavljeni in opisani folklorni obrazci. Obravnavani so pregovori, uganke, kot obrazci z izrazito namenskostjo se zagovori in molitve. Posebna socialna podzvrst so otroski folklorni obrazci - vabljivke, izstevanke, nagajivke, zmerljivke, zbadljivke ipd.

1.3.2   Slovstveno in glasbeno folkloro zdruzuje pesnistvo. Anticni in srednjeveski motivi so se ohranili v pripovednih pesmih (npr. Godec pred peklom, Roslin in Verjanko, Lepa Vida, Zarika in Soncica, Desetnica). Biblijska motivika je zajeta s predstavitvijo t. i. legendnih pesmi (npr. Prica iz pekla, Menih in ticica), boje opisujejo t. i. junaske in zgodovinske pesmi (npr. Pegam in Lambergar, Kralj Matjaz in Alencica), zivalske pesmi pa so neke vrste basni v verzih. Vsakdanje zivljenjske prigode so vir lirskih pesmi - uspavank, ljubezenskih in zenitovanjskih pesmi, stanovskih, vojaskih, izseljenskih, in na koncu se mrliskih pesmi. Manj osebne in bolj povezane z naravo so kolednice, jurjevske in kresne pesmi.

1.3.3   V pripovednistvu so kot estetsko in zgradbeno najbolj dovrsene pravljice - ki jih M. Stanonik razdeli po vsebin na cudezne, realisticne in zivalske.

Kot estetsko in sploh zgradbeno manj zahtevne sledijo povedke. Tematsko najstarejse so bajcne, za njimi so na kratko predstavljene se legendne, splosno zgodovinske in razlagalne povedke; vsakdanjost opisujejo socialne in saljive povedke, slednje pa se s kratkim opisom priloznostnega dogodka sprevrzejo v anekdote.

Folklorno pesnistvo in pripovednistvo sta s premisljeno izbranimi in komentiranimi zgledi jasno tipolosko predstavljeni. Nedvoumni vzorci, izbrani iz gradiva, samo se potrjujejo zeljo po definirani ustalitvi folklornih zvrsti.

1.4   Osmislitev poslanstva slovstvene folklore je zajeta v poglavju Mnenja o slovenski slovstveni folklori. V razmisljanjih znanih literarnih zgodovinarjev, etnologov in zbiralcev folklornega gradiva se kaze kot samoumevno in nujno, da slovstveno folkloro obravnavamo kot sestavni del slovstvene literature.

1.5   Na znanstveno uveljavljeno proucevanje slovenske slovstvene folklore, skupaj z ustrezno definiranim izrazjem, avtorica opozori se z razdelkoma Vprasanja (iz teorije, zvrsti, motivike, zbiranja) in Teme (kjer opozori na vsebinskost in aktualnost slovstvene folklore).

Poleg tega, da je delo razvojnopregledni opis slovstvene folklore na Slovenskem in hkrati opozarja na razvojne nujnosti (vsebinske in izrazne), ki jo cakajo v prihodnje, je knjiga namenjena predvsem pouku slovstvene folklore v srednjih solah.