Ob 65-letnici ustanovitve Slavisticnega drustva Slovenije

Spostovani,

v veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko pozdravim ob 65-letnici vasega stanovskega drustva. Drustvo si je ob svojem nastanku se v kraljevini Jugoslaviji nalozilo zahtevno nalogo, da bo skrbelo za slovenski jezik v soli in v druzbi nasploh, se posebej v vseh prostorih zivljenjskega bivanja Slovencev. Zavzelo se je za uveljavljanje in tudi za usposabljanje slovenscine ter se s tem trajno zavezalo slovenstvu in narodovi prihodnosti. Svoje poslanstvo je Drustvo ves cas opravljalo vztrajno in pozrtvovalno. Postavljalo si je visoke ambicije in visoka profesionalna merila. Spodbujalo je znanstveno raziskovanje slovenskega jezika in knjizevnosti, svoje vedenje in znanje je s svojimi publikacijami in strokovnimi srecanji dajalo tudi drugim.

Vodilo ustanovnih clanov je ostajalo nespremenjeno tudi v casih preizkusenj, ki jim je bila slovenscina izpostavljena. Vi najbolje veste, kaj pomeni materinscina za narodov obstoj in razvoj. Slovenscina je, tudi zaradi vasega zavedanja o pomenu jezika za duhovno rast cloveka in naroda, sodoben in ziv jezik, ki je sposoben sprejeti izzive prihodnosti. Bili ste in se zmeraj ste varuhi in ustvarjalci jezika, ker se niste pustili preplaviti politiki. Vase drustvo je trden del civilne druzbe ze od casov, ko sploh ni bila zazelena.

Materni jezik je clovekova vsebina. Je vsebina posameznikove identitete in narodove identitete, skupnega duhovnega izrocila in ustvarjalnosti, brez cesar ni samozavestnega odpiranja svetu. Spoznanje o mestu, ki ga ima slovenscina za nacionalno identiteto, nosimo Slovenci s seboj ze od casov, ko je eden najvecjih Slovencev vseh casov Primoz Trubar Kranjce, Stajerce, Korosce, Goricane in Istrane prvic nagovoril kot Slovence. Cez meje administrativnih pokrajin jih je nagovoril kot pripadnike iste narodne skupnosti, istega jezika. »Vsem Slovencom Gnado, Mir, Milost,« je zapisal in postavil temelje slovenski nacionalni zavesti, ki se s kulturo in jezikom, s skupno duhovno dediscino oblikuje v skupno identiteto.

Minili so casi najhujsega in sistematicnega potujcevanja. Danes je slovenscina pred novimi zahtevnimi preizkusi. Ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, bo slovenscina eden od enakopravnih uradnih jezikov Evropske unije. V slovenscini bo objavljen ves evropski pravni red. Ze samo prevod je velik nacionalni projekt, pri katerem se bo slovenscina ponovno preizkusila kot izrazno in predstavno celovit, suveren jezik slovenskega naroda, ki v svoji materinscini vstopa v informacijsko dobo clovestva. Verjamem, da je ta priloznost ustvarjalni izziv tudi za vas, za Drustvo ter za strokovne ustanove.

Res se v jezikovnem pogledu evropska realnost z vsemi jeziki zdi pravi Babilon. Vendar je v tem tudi primerjalna prednost zdruzene Evrope. Evropa se vzpostavlja kot eno od civilizacijskih jeder nove globalne druzbe. To ustvarjalno jedro bo svoje moci crpalo iz vseh evropskih kultur in jezikov. Crpalo bo iz kreativnega naboja, iz ustvarjanja in razmisljanja sodobnega Evropejca, tudi slovenskega Evropejca, ki bo svojo idejo znal formulirati v jeziku, s katerim bo bogatil evropske duhovne horizonte in ga ne siromasil z oskubljenimi priblizki misli in formulacij v tujem jeziku. Tudi zato boljse ali slabse znanje tujih jezikov, na kar smo bili Slovenci vedno ponosni, ne sme krniti priloznosti za rabo slovenskega jezika, nasprotno, ravno to klice k razvoju jezika, k njegovi veljavi, k nasi zvestobi in privrzenosti materinscini.

Ni velikih in malih narodov, ni velikih in malih jezikov. So velike in male ideje in je nasa zmoznost, da jih izrazimo. Vsi smo na preizkusu ustvarjalnih idej, znanj in sirine duha, ki se kaze tudi v odnosu do zivosti in prihodnosti maternega jezika.

Ideja zdruzene Evrope je ideja vecjezicne Evrope, ki se zaveda pomena vseh jezikov za vsakrsno ustvarjalnost. Tako tudi ravna. Slovenscine zato ne more ogroziti clanstvo Slovenije v Evropski uniji, niti splosna raba enega od svetovnih jezikov za lazje sporazumevanje. Ogrozimo jo lahko le sami. Za slovenscino smo se deklarirano potegovali od prvega politicnega programa leta 1848. Obvarovali smo jo v obeh Jugoslavijah. Obvarovali smo jo pred potujcevanjem in iznicevanjem v casu fasizma in nacizma. Z osamosvojitvijo smo dosegli tudi njeno suverenost. Kot nacija smo se konstituirali s slovenskim jezikom in ustvarjanjem v slovenskem jeziku. V zdruzeni Evropi bodo Evropejci spostovali nas jezik, ce ga bomo spostovali sami. Ce mu bomo dajali veljavo, ki mu gre, ce bo vsakdo med nami brez zadrege sposoben oblikovati in ustvarjati besedila o temah clovestva novega tisocletja. Ce mu bomo pri tem pomagali tudi s sodobnimi tehnicnimi orodji, med njimi tudi z racunalnisko podporo za izrazanje v materinscini.

Iz roda v rod zraste tudi jezik. Vi, spostovani redni in castni clani slavisticnega drustva, ter Vasi veliki predhodniki ste veliko pripomogli, da je bila ta rast zdrava in plemenita. Hvala vam in najboljse zelje za delo, ki Vam ga prinasajo novi casi in novi izzivi.