Ob jubileju Marka Kranjca

Rodil se je 24. aprila 1930 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno solo in koncal klasicno gimnazijo. Jeseni leta 1949 se je vpisal na filozofsko fakulteto in studiral slovenski jezik in knjizevnost. Med studijem ga je se posebej zanimalo jezikoslovje, zato je bil v studijskih letih 1950/51, 1951/52 in 1954/55 pomozni asistent oziroma demonstrator pri stolici za slovensko opisno slovnico, pravopis in pravorecje. Delal pa je tudi v knjiznici Instituta za slovansko filologijo. Ko je spomladi leta 1957 diplomiral, se je zaposlil v knjiznici Instituta za slovansko filologijo in ji, kljub spreminjanju imena, kot vodja ostal zvest vse do upokojitve konec leta 1996. Leta 1961 je opravil bibliotekarski izpit, 1970 je dosegel naziv visji bibliotekar in leta 1975 naziv visji bibliotekar specialist. Junija 1992 je prejel naziv bibliotekarski svetovalec. Za aktivno sodelovanje v drustvu bibliotekarjev, za strokovno in organizacijsko delo pri razvoju knjiznicarstva na Filozofski fakulteti ter za bibliografsko publicisticno dejavnost doma in v tujini je leta 1983 prejel Copovo priznanje, leta 1989 pa priznanje Filozofske fakultete.

Svojo sluzbeno pot je pricel v knjiznici Instituta za slovansko filologijo. Nadaljeval je z ze vzpostavljenimi zamenjavami z instituti in knjiznicami po svetu in tako pridobival pomembno slavisticno literaturo, vzpostavil pa tudi marsikatero novo. Skrbno je bdel nad financnimi sredstvi, ki jih je knjiznica dobivala od maticnega oddelka, in nabavljal potrebno knjiznicno gradivo tako za pedagoski proces kot za znanstveno in raziskovalno delo profesorjev in drugih slavistov. V casu svojega delovanja je knjiznico preoblikoval v sodoben knjiznicno-informacijski center in zakladnico knjiznicnega gradiva tako za domace sloveniste in slaviste kot tudi za tujce, ki so z veseljem prihajali v tako bogato knjiznico. Bil je mentor dvema bibliotekarkama in velikemu stevilu studentov tretjega letnika bibliotekarstva, ki so opravljali obvezno prakso v slavisticni knjiznici. Ob selitvi oddelka in knjiznice v nove prostore na Askercevi je sodeloval pri selitvi knjiznicnega gradiva in pri izbiri opreme knjiznicnih prostorov ter uvedel sodobni AIK, stvarni in geselski katalog. V 90. letih se je aktivno vkljucil tudi v slovenski vzjamni katalog COBISS/OPAC. Poskrbel je za povezovanje knjiznicarjev na fakulteti in leta 1972 postal vodja Knjiznicnega odbora in kasneje Knjiznicne komisije. Uvedel je enoten knjiznicni red za vse knjiznice, normative za zaposlovanje knjiznicnih delavcev na fakulteti, enotni izposojevalni obrazec in centralni katalog periodike na FF. Sodeloval je pri Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture in Komisiji za pospesevanje slovenscine po svetu. Narocal je knjige za lektorate slovenscine v tujini in tudi na tak nacin z zamenjavo pridobival knjiznicno gradivo za knjiznico, predvsem literaturo za ucenje slovanskih jezikov in literatur.

Obsezen je tudi njegov prispevek na podrocju slovenske bibliografije (bibliografska kazala, popisi slovenskega jezikoslovja in literarne zgodovine ter osebne bibliografije). V drugi knjigi Slovenska knjizevnost 1945-1965 je skupaj s Hermino Jug pripravil Biografske in bibliografske podatke. Od leta 1971 je in se sodeluje pri izdelavi bibliografije v MLA International Bibliography (New York), za katero pripravlja bibliografske podatke o slovenistiki. Od leta 1980 do leta 1992 je objavljal bibliografske podatke za slovensko jezikoslovje v Juznoslovenskem filologu (Beograd). Kot soavtor je sodeloval pri zbiranju podatkov za Gradivo za bibliografijo slovenskih in slovenisticnih tiskov na avstrijskem Stajerskem (1987), od leta 1993 dalje pa je in se zbira podatke s podrocja Slovenije za letno jezikoslovno slavisticno bibliografijo v publikaciji Bibliografia jezykoznawstwa slawistycznego (Varsava). Konec sedemdesetih let, od 1976 do 1991, je zacel najprej sam, kasneje s pomocjo svojih sodelavk, v reviji Jezik in slovstvo objavljati bibliografski pregled slovenistike. Za znanstvenokriticno izdajo Brizinskih spomenikov je pripravil obsezno bibliografijo o njihovem raziskovanju v Sloveniji in po svetu. Sestavil pa je tudi obsezno bibliografijo o delu Janeza Svetokriskega in seznam njegovih pridig. Objavil je osebne bibliografije Antona Bajca, Silva Kranjca, Marje Borsnik (slednjo skupaj z Alenko Logar Plesko in Anko Sollner Perdih).

Leta 1974 je s koreferatom o stanju in problemih knjiznicarstva na Filozofski fakulteti sodeloval na spomladanskem plenumu Drustva bibliotekarjev Slovenije, leta 1987 pa na zasedanju ABDOS v Ljubljani z referatom o vzhodno- in zahodnoslovanskih fondih v knjiznici Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti. Ocene in porocila je objavljal v revijah Jezik in slovstvo, Knjiznica in Slavisticna revija, v Slovenskem biografskem leksikonu in Enciklopediji Jugoslavije, pa tudi prispevke o pomembnih slovenistih in slavistih (Karel Strekelj, Josip Suman, Lucien Tesnière, Claude Vincenot, Ciril Zlobec). Poleg vsega nastetega je veliko tudi prevajal, predvsem iz poljscine in drugih slovanskih jezikov.

Delo in zanimanja Marka Kranjca so bila zelo razlicna, vendar mu je od vseh dejavnosti najvec pomenila urejena knjiznica, za katero je skrbel z vsemi svojimi mocmi. Tega se dobro zavedamo vsi, ki smo po njegovem odhodu ostali v njej. Zato mu ob jubileju zelimo veliko zdravja in veselih dni, da bo se dolgo aktivno spremljal dogajanja na podrocju slovenistike in slovenske bibliografije.