Slovensko - bulharské jazykové a literárne vzt'ahy
T.R.I.Médium, Bratislava 1998, 143 s.

Velike druzbeno-ekonomske spremembe v drzavah vzhodne in srednje Evrope so premaknile studij slavistike in posameznih slovanskih jezikov v novo zgodovinsko resnicnost in odvisnost ter pokazale potrebo tako po odprti diskusiji o aktualnih znanstveno- raziskovalnih ciljih kot tudi o metodoloskih postopkih pri vzgoji absolventov slavistike oz. posameznih slovanskih jezikov.

Ideja o vsakoletnem organiziranju slovasko-slavisticnega znanstvenega srecanja se je porodila na Oddelku slovanskih filologij na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi in tako so ze leta 1996 pripravili znanstveni simpozij Studij slovanskih filologij na FiF UK v Bratislavi in naslednje leto se mednarodno znanstveno konferenco Slovasko-poljski jezikovni in literarni odnosi. Ker sta obe srecanji naleteli na pozitiven odziv v vrstah strokovnjakov in ker je bila v stud. l. 1995/96 30-letnica obstoja studija bolgarscine in 70-letna tradicija lektorata bolgarskega jezika, je bilo povsem naravno, da se je nacrt oddelka slovanskih filologij za leto 1998 razsiril se na konceptualno in organizacijsko pripravo slovasko-bolgarske konference.

Konferenca z nazivom Slovasko-bolgarski jezikovni in literarni odnosi je potekala v Bratislavi od 29.-30. aprila 1998 v prostorih bolgarskega kulturnega in informacijskega sredisca. Cilj konference je bila predstavitev najnovejsih znanstveno-raziskovalnih dosezkov s podrocij slovasko-bolgarskih jezikovnih, literarnih in kulturno-zgodovinskih odnosov.

Konferenca je imela razmeroma sirok delovni okvir, vsi prispevki z nje pa so bili objavljeni v zborniku Slovensko-bulharské jazykové a literárne vzt'ahy 1998, v katerem so objavljeni clanki 19-ih udelezencev.

S prvim clankom, ki nosi naslov Iz slovanske srednjeveske jezikovne filozofije (Z jazykovej filozofie slovanského stredoveku) (str. 12-19), se nam v omenjenem zborniku predstavi Ivan Bujukliev, ki je hkrati tudi avtor monografije Ezikovata kultura na blgarskoto srednovekovie (Sofia 1992). Bujukliev isce vplive anticne, helenske in bizantinske literature in kulture na srednjevesko bolgarsko jezikovno kulturo. Tega procesa ne razlaga samo s pomocjo sistematicnih karakteristik gramaticnih pojavov, ampak literarno dejavnost, predvsem srednjevesko prevedeno bolgarsko literaturo, razume kompleksno kot del takratnega misljenja in nacina zivljenja. Taka sirina pogleda predpostavlja ne samo obvladanje zgodovinskih odvisnosti, poznavanje materialnih virov in vsestranske lingvisticne erudicije, ampak tudi zmoznost prenikniti cez prvotne informacije zgodovinskih tekstov in v njih odkriti jezikovno- estetske kategorije.

Satanska dela - dokazni material za homileticna dela Klimenta Ohridskega (Satanské skutky - identifikacn materiál homiletickej tvorby Klimenta Ochridského) je drugi prispevek v pricujocem zborniku, njegov avtor pa je Pavel Sima, ki se ukvarja z obsegom in formalnimi znacilnostmi t. i. satanskih del (satanskch skutkov) pri Klimentu Ohridskem. Ce se bolj poglobimo, kako je s to terminologijo v delu Klimenta Ohridskega, vidimo, »/.../ ze vseobecná téma prvorodeného hriechu sa iba dva razy rozsiruje o vpocet satanskch skutkov (KO II 812, II 804) v poucení o Demetrovi Solúnskom (tretia tretina 15. storocia, Pskov, Cudov klástor) v dvoch verziách.« (str. 22)

O poeziji zlatega veka (K poézii Zlatého veku) (str. 25-31) je naslovljen clanek L'uborja Matejka, v katerem nacenja vprasanje verza staroslovanskih himen, ki je kljucno vprasanje raziskovanja poetike slovanske himnografije. Avtor opozarja na nekatere tezave pri branju akrostihov in na vprasanje pravilnosti obstojecih interpretacij, pri cemer je odprto vprasanje II. pesmi.

Moravizmi v leksiki starocerkvenoslovanskih spomenikov (Moravizmy v lexike staroslovienskych pamiatok) (str. 32-41) je naslov clanka Jane Hut'anove, ki ugotavlja, da je prilagajanje leksike stcsl. prevodov jeziku Moravanov nedvomno dejstvo, saj so veliko vlogo pri stvaritvi slovanskih tekstov, evangelijev, apostolskih pisem itn. imeli prav moravski ucenci Cirila in Metoda.

Vprasanje interpretacije in vrednotenje moravskih oz. moravsko-panonskih prvin v stcsl. spomenikih je se sedaj predmet zivih diskusij in sporov. Problematika moravizmov je ozko povezana z razvojem teorije o izviru stcsl. jezika. Jasno je, da so zagovorniki moravske in panonske teorije ves cas 19. stol. poudarjali zahodnoslovanske leksikalne znacilnosti. Te teorije so ovrgli slavisti v 19. in 20. stoletju, ko je vecina znanstvenikov prisla do zakljucka, da je v osnovi stcsl. jezika bilo solunskomakedonsko narecje starobolgarskega jezika, vprasanje obstoja zahodnoslovanskih leksikalnih prvin v najstarejsih slovanskih rokopisih, med njimi tudi velikomoravskih, pa je postalo jabolko spora stevilnih slavistov vse do danasnjih dni.

Kljub vsemu avtorica poudarja, da so moravizmi pomemben del leksike stcsl. jezika, toda do sedaj so nezadostno raziskani. »Za moravizmy pokladáme slová, prevzaté z miestneho vel'komoravského kultúrneho jazyka z IX.-XI. storocia, ktoré sa stali súcast'ou staroslovienskeho lexikálneho systému. Ohranicen je slovníkom, zafixovanm v klasickch staroslovienskych pamiatkach, ktoré podl'a R. M. Cejtlinovej obsahuje priblizne 10 000 lexikálnych jednotiek, z toho asi 8000 slovanskch« (str. 37).

Mária Dobríková skusa v svojem clanku Pri virih slovaskih in bolgarskih frazeoloskih raziskav (Pri prameoch slovenskch a bulharskch frazeologickch bádaní) (str. 42-55) razloziti, kaj je temeljno vplivalo na prve korake tako bolgarskih kot tudi slovaskih jezikoslovcev, ki so se zaceli posvecati frazeoloski problematiki.

Se pred zacetki sistematicnejsega teoreticnega opisa frazeoloskega materiala so na obstoj posebnih jezikovnih enot razlicnih tipov in znacilnosti prvi opozorili avtorji slovarjev. Oznacba frazeologije v slovarjih ima tako mnogo daljso zgodovino kot njen teoreticen opis in sistematicno raziskovanje. Tako slovaski kot tudi bolgarski slovarji s stalisca danasnje leksikografske teorije in prakse se niso bili frazeoloski slovarji v pravem pomenu besede, ampak bolj zbirke, katerih cilj je bil zajeti ziv ljudski jezik, obsegale so paremioloske zveze, najpogosteje pregovore in reke.

Prva etapa zanimanja za frazeologijo na Slovaskem in v Bolgariji sega v cas nesvobode narodov. Tendence madzarizacije in turskega hegemonizma so rodile potrebo zbirati »dokazni material« o obstoju samostojne ljudske kulture in narodnega jezika. Slovaska in bolgarska frazeologija, v tem obdobju predstavljena predvsem s pregovori in reki, je bila del manjsih narodopisnih zbirk, katerih prvotno poslanstvo je bilo ustvariti resnicno sliko o kulturni enkratnosti slovaskega in bolgarskega etnika v vseh jezikovnih pojavih. Pomembna stopnja prve faze zanimanja za stalne besedne zveze in razvoj frazeologije kot samostojne znanstvene discipline predstavlja na Slovaskem in v Bolgariji obdobje zapisovanja frazeoloskih izrazov v prevodih, kasneje v slovarjih. Od slovarjev, kjer so slovaski frazemi sistematicno obdelani, je potebno omeniti slovar Universae phraseologiae latinae corpus (1750) F. P. Wagnerja in Kamaldulsk slovar (Syllabus dictionarij latino-slavonicus) iz leta 1763, med dela, s katerimi so se odprle poti k leksikografski obdelavi slovaske frazeologije, pa spada predvsem Bernolákov slovar. Ceprav se ne gre za pravi frazeoloski slovar, pa Slowár Slowensk predstavlja precej variantnih frazemov, bogate frazeoloske sinonime, metafore itn. Prevajalski slovarji, ki so izsli po Bernolákovem delu, frazemov skoraj ne oznacujejo vec. Ceprav se je na Slovaskem zacela vecja pozornost frazeoloski problematiki posvecati sele po 2. svetovni vojni, je presenetil naslov slovarja slovaskega leksikografa in prevajalca medvojnega obdobja, Petra Tvrdega, Slovensk frazeologick slovník (1931 in 1934- 37).

Pri Bolgarih je prvo delo, ki je delno zaznamovalo tudi bolgarsko frazeologijo, slovar ruskega slavista Aleksandra Djuvernua Slovar bolgarskogo jazyka po pam'atnikam narodnoj slovesnosti i proizvedenijam novejsej pecati (Moskva, 1885- 1889). Prvo bolgarsko leksikografsko delo, ki frazeologije ne zaznava samo skozi prizmo paremiologije, je slovar Najdena Gerova Recnik na blgarskija jezik s tlkuvane recite na blgarski i na ruski (I-V, 1895-1904; Doplnenie od T. Panceva, 1904), ki odraza leksikolosko stanje bolgarskega narodnega jezika v 19. stoletju. Naslednji slovar bolgarskega jezika akademika Stefana Mladenova Blgarski tlkoven recnik s ogled km narodnite govori (1927-1951) izvira predvsem iz obeh predhodno navedenih del.

Vincent Blanár skusa v svojem clanku z naslovom O pogostnosti interference (K frekvencnému statusu interferencnch javov) (na slovensko-bulharskom jazykovom materiáli) (str. 49-55) prikazati interferencne odnose med slovascino in bolgarscino. V obeh analiziranih govorih (slovascina v diaspori zivecih Slovakov v Bolgariji in slovascina v diaspori zivecih Bolgarov na Slovaskem) ugotavlja mnoge skupne znacilnosti, ki so seveda pogojene z razlicnimi zunanjimi okoliscinami. V prvem primeru opazimo razpad slovaskega koda pod vplivom bolgarskega jezika na razprseno slovasko manjsino. V drugem primeru, pri Bolgarih zivecih daljsi cas tudi razprseno v slovaskem okolju, pa opazimo recepcijo jezika slovaskega okolja glede na lasten bolgarski kod. Medtem ko je pri Slovakih v bolgarski diaspori mozno to stopnjo oznaciti kot umik jezika in naslonitev na jezik bolgarskega okolja (bilingvizem se spremeni na monolingvizem), pa gre pri Bolgarih v slovaski diaspori za trdnejsi kod, seveda, do neke meje.

Clanek z naslovom Govor slovaske manjsine na Slovaskem (Jazykov prejav bulharskej mensiny na Slovensku) (str. 56-62) izpod peresa Márie Koskove nas seznanja s tem, da dandanes v Slovaski republiki zivi 1410 Bolgarov, kar v primerjavi z leti 1940-1941 pomeni precejsen padec populacije. Avtorica se je pri svoji raziskavi orientirala na generacijo starih naseljencev, ki so prisli na Slovasko med drugo svetovno vojno predvsem po zaprtju visokih sol v Budimpesti, na Dunaju in v Zagrebu, in na predstavnike inteligence, ki so se naseljevali do zacetka 70-ih let. Namen raziskave je bil ugotoviti najocitnejse in najpogostejse interferencne pojave na vseh jezikovnih ravninah, ki so posledica bolgarsko-slovaskega jezikovnega stika. Obvladovanje drugega jezika, slovascine, postaja eksistencna neizogibnost. Slovascina ima polozaj dominantnega jezika in tako zozuje obseg rabe bolgarscine. Komunikacija v bolgarscini se omejuje na druzinsko sfero in na stike z rojaki. Komunikacija v dveh sorodnih, tipolosko pa razlicnih jezikih, je vir interferencnih pojavov, ki se bolj ali manj pojavljajo na vseh jezikovnih ravninah.

Gornja Mitropolia - slovaska enklava v Bolgariji z jezikoslovnega stalisca (Gorna Mitropolia - slovenská enkláva v Bulharsku z jazykového hl'adiska) (str. 63-67) je naslov clanka Antona Habovstiaka, v katerem podaja ugotovitve svoje raziskave o govoru Slovakov v Bolgariji, in sicer v okolici Gorne Mitropolie. Material, ki ga je avtor pridobil v okviru raziskav, je objavil v ediciji Krátky slovník základnch slovenskch nárecí (Bratislava 1998).

Vpliv bolgarskega jezika na slovascino je bil opazen skoraj na vseh tematskih podrocjih besedisca. Besede, prevzete iz bolgarscine, so se z glasoslovnega in besedotvornega vidika prilagodile slovascini, nekatere ze v toliksni meri, da ni vec mozno presoditi, ali sploh gre za besedo iz bolgarscine. Iz bolgarskega jezika so prevzete besede, ki se nanasajo na clovekovo druzbeno zivljenje v najsirsem pomenu besede, npr. poimenovanja s podrocja administracije, solstva, kulture itn. Po avtorjevih besedah je mozno predpostaviti, da bo omenjena slovaska enklava popolnoma izginila. Na koncu prispevka avtor prilaga se vzorec govora z Gorne Mitropolie.

Emilia Perniska je napisala clanek Nekatera ujemanja v bolgarskem in slovaskem jeziku v zadnjem desetletju (Niektoré zhodné javy v bulharskom a slovenskom jazyku za posledné desat'rocie) (str. 68-75), v katerem ugotavlja, da se spremembe v politicnem, socialno-ekonomskem in kulturnem zivljenju ali v nacinu zivljenja odrazajo tudi v leksiki.

Globoke skupne spremembe v Bolgariji in na Slovaskem so v zadnjih desetih letih vodile k pomembnim obnovam poimenovalnih sredstev v obeh jezikih. Inovacija je zajela vse jezikovne ravnine, toda najbolj leksiko in besedotvorje. Jezikovne novosti se v obeh jezikih raziskujejo ze nekaj let, toda doslej se ni prislo do primerjalnih raziskav. Skupni pojav v leksiki in terminologiji obeh jezikov so - po pricakovanju - »aktivne izposojenke« iz evropskih jezikov, pri katerih prednjaci anglescina, to pa je posledica evro-ameriske orientacije v posttotalitarnem obdobju v drzavah srednje in vzhodne Evrope.

Primerjalni pogled na vzroke eksistence nekaterih neologizmov v obeh jezikih vnasa v problematiko vec svetlobe kot njihovo posamicno raziskovanje. Leksikalna dinamika je dolocena s socialnimi in psiholoskimi nejezikovnimi vzroki, povezana pa je tudi z leksikalno-poimenovalnim sistemom.

Prevzamanje tujih besed in teznja po internacionalizaciji v sodobnem slovaskem in bolgarskem jeziku (na rob jezikovne dinamike) (Preberanie cudzích slov a tendencia k internacionalizácii v súcasnej spisovnej slovencine a bulharcine (na margo jazykovej dynamiky) (str. 76-80) je prispevek L'ube Stojanove o internacionalizaciji, tj. prevzemanju besed, besedotvornih prvin ali kratic iz tujih jezikov - sedaj vidno prednjaci anglescina - v bolgarscino in slovascino glede na moznosti in potrebe jezikovnega sistema. V bolgarscini, se bolj pa v slovascini, se kaze izrazita teznja po podomacenju prevzetih besed, tj. po njihovi vclenitvi v sistem jezika - najprej foneticno nato pa se morfolosko, npr. design - dizajn, .

Za slovascino in bolgarscino je znacilna tudi konkurenca med priponami domacega in tujega izvora, kar sovpada tudi s konkurenco med demokratizacijo in internacionalizacijo v sodobnih slovanskih jezikih.

Nadka Nikolova in Martina Ceripka v clanku Nekatere slovasko-bolgarske paralele med zaimenskimi konstrukcijami tipa njakak tam/nejako tam (Niektoré slovensko- bulharské paralely medzi pronominálnymi konstrukciami typu akak tam /nejako tam) (str. 81-90) piseta o obstoju in uporabi pronominalnih konstrukcij tipa njakak tam - nejako tam v bolgarskem in slovaskem jeziku, pri cemer bolgarska pronominalna konstrukcija izraza nacin, medtem ko slovaska izraza prostor. Ce podrobneje proucimo te pronominalne konstrukcije z jezikoslovnega stalisca, se nam lahko zdi zveza dveh zaimkov, nedolocnega (njakak - nejako) in dolocnega zaimka kraja oz. smeri (tam), paradoksalna.

Obstoj zvez navedenega tipa s formalnega stalisca ni logicna, toda njihova vsakdanja raba je dokaz, da imajo v jezikovnem sistemu svoje trdno mesto.

Dezider Kollár je s svojim prispevkom Sodobni problemi pri sestavljanju dvojezicnih slovarjev (Súcasné problémy tvorby dvojjazycnch slovníkov (na margo prípravy bulharsko-slovenského slovníka) (str. 91-93) opozoril na sedanjo situacijo v slovaski dvojezicni leksikografiji, v kateri po dokoncanju velikih leksikografskih projektov vlada kar nekaksna apatija. Slovaska slavistika je vedno trpela zaradi nezadovoljive strokovne osnove, kajti »/e/xistujúce slovníky (pol'sko- slovensk, srbochorvátsko- slovensk, bulharsko- slovensk, ci ich opacné verzie) nepresiahli rámec malch, turistickch slovníkov, ktoré si nekládli vyssie odborné nároky.« (str. 92)

Zaradi te situacije je prislo do ideje in nato sodelovanja tako slovaskih kot tudi bolgarskih slovaropiscev za pripravo bolgarsko-slovaskega slovarja. Gre za slovar srednjega obsega, namenjenega predvsem slovaskemu uporabniku, sledi pa predvsem prakticnim ciljem, da bi bil osnovni vir informacij o bolgarskem jeziku in da bi pripomogel k razvoju bolgarsko-slovaskih kontaktov.

Slovar se pripravlja v okviru subvencioniranega programa, ki ga izvaja Oddelek slavistike SAV, koncan pa naj bi bil do leta 2000.

Clanek z naslovom Slovar poljsko-bolgarskih laznih prijateljev (Slovník pol'sko-bulharskch zradnch slov) (str. 94-96), ki ga je napisala Marta Pancíková, nas seznanja z zelo zanimivim slovarjem, izdanim leta 1994 v Katowicah, »Puapki leksykalne«, ki obsega 1516 parov »laznih prijateljev« (faux amis).

Do sedaj je izslo kar nekaj podobnih slovarjev, in sicer slovansko-neslovanskih in slovansko-slovanskih. Omenjeni poljsko-bolgarski slovar je prva publikacija, ki se tika juznoslovanskih jezikov. Slovar je namenjen predvsem studentom slovanskih jezikov, tolmacem in prevajalcem.

Po clankih z jezikoslovno tematiko sledijo stirje prispevki o literarnih vprasanjih, in sicer Jozef Hvisc pise o bolgarski tematiki v slovaski prozi v 70-ih letih 19. stoletja, Ján Koska o slovasko-bolgarskih literarnih odnosih v 70-ih letih, Christina Balabanova se posveca prevodom slovaske poezije v Bolgariji v 20. stoletju, Igor Hochel pa prevodom bolgarske literature na Slovaskem v 60-ih letih.

Zadnji clanek v zborniku nosi naslov Bratislavska alma mater in bolgaristika (Bratislavská alma mater a bulharistika) (str. 130-141), napisala pa ga je Mária Dobríková. V njem najdemo zelo zanimive informacije o zgodovini visokega solstva na Slovaskem, o Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, o zacetkih in delovanju bolgaristike na omenjeni fakulteti. Avtorica nas seznani tudi s tem, da so studenti lahko studirali na Slovaskem tudi pred ustanovitvijo UK 1919 v Bratislavi, in sicer omenja vec moznosti (Academia Istropolitana, Univerza v Trnavi, Univerza v Kosicah - Universitatis Cassoviensis, Slovaska rudarska akademija v Banski Stiavnici).

Zakljucno besedo v zborniku ima Vincent Blanár, ki ocenjuje konferenco in ugotavlja, da so referati pokazali relativno siroko polje slovasko-bolgarske komparatistike.