Koliko in kaj berejo Slovenci?
Martin Znidersic, Darka Podmenik, Gregor Kocijan: Knjiga in bralci IV. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1999, 160 strani.

Anketirani so bili glede na stevilo prebranih knjig v zadnjem letu razdeljeni v stiri razrede:

• redni bralci so v zadnjem letu prebrali vec kot 20 knjig, tako je odgovorilo 10 % vprasanih,

• bralci so prebrali manj kot 20 knjig, taksnih je 25 %,

• potencialni bralci so prebrali 1 do 3 knjige, taksnih odgovorov je 21 %,

• nebralci pa niso prebrali nobene knjige in tako je odgovorilo 44 % anketirancev.

Bralci se med seboj razlikujejo tudi glede na to, katere knjizevne zvrsti berejo. Kar med 83 % bralcev je najbolj priljubljeno leposlovje, sledijo strokovne knjige in prirocniki s 50 % bralcev, solske knjige imajo 21 % bralcev, znanstvene knjige pa bere 15 % bralcev. Bralke preberejo vec knjig na vseh podrocjih, izjema so le znanstvene knjige, najbolj opazna razlika med spoloma pa je pri leposlovju, saj to zvrst bere kar za 17 % vec bralk kot bralcev. Glede na prejsnje raziskave je opazno povecanje zanimanja za znanstvene, strokovne in poljudnoznanstvene knjige, kar kaze na spremembe v vsebinski strukturi bralnih navad Slovencev, ki so se v 90. letih zaceli zavedati pomena dodatnega izobrazevanja in usposabljanja. Kar 61 % bralcev leposlovja si knjigo izposodi v javni knjiznici, najmlajsi bralci pa najvec posegajo po knjigah iz domace knjiznice, ki je tako pomemben dejavnik pri prebujanju in razvijanju bralnih navad, zato je potrebno domace knjiznice spodbujati ter jih opremiti s cim vec raznovrstnimi knjigami. Glede na tematsko in zanrsko razdelitev leposlovja so med 16 kategorijami zmagali romani in povesti z mocno poudarjeno ljubezensko vsebino, glede na prejsnja leta so opazen vzpon naredili tudi potopisi, kriminalke in detektivke, mocno pa je zdrknilo zanimanje za romane o drugi svetovni vojni ter romane in povesti o nasem sodobnem zivljenju. Seveda so tu opazne velike razlike glede na izobrazbo, saj so tisti s koncano visoko solo postavili ljubezenske romane sele na 8.-10. mesto, prva tri mesta pa so zasedli zivljenjepisi velikih ljudi, zgodovinski romani ter spomini in pricevanja. Kljub temu je ocitno, da je slovenski bralec v povprecju manj zahteven bralec, se zlasti ce tematski in zvrstni lestvici dodamo merila, ki kazejo na to, kaj jih v leposlovju najbolj privlaci, kjer so na prvih treh mestih napeta in razgibana zgodba, resnicni zivljenjski problemi ter duhovitost in zabavnost leposlovnega dela, skratka, naletimo zopet na kategorije, ki niso tipicne za umetnisko literaturo.

Posebno poglavje je namenjeno raziskavi odnosa med knjigo in drugimi mediji, to so televizija, radio, racunalnik, video in casopisi. Ceprav pogosto slisimo, da je televizija nadomestila branje knjig, pa statisticni podatki dokazujejo, da med gledanostjo televizije in branjem knjig ni negativnega ali pozitivnega razmerja oziroma da gledanje televizije ne izkljucuje niti ne spodbuja branja. Vecina rednih bralcev daje knjigi prednost pred televizijo, kar utemeljujejo z odgovori, da je knjiga bolj podrobna in natancna kot televizija, da knjiga prikaze zgodbo bolj zanimivo, da si z branjem ustvarjas boljse predstave, omogoca vec svobode, pri branju si bolj aktiven ipd. Presenetljiv je tudi podatek, da sta racunalnik in video slabo razsirjena, saj prvega ne uporablja 70 % vprasanih, drugega pa 77 %.

V primerjavi s prejsnjimi leti je raziskava pokazala velike premike v navadah kupovanja knjig na Slovenskem. V zadnjih dvajsetih letih je mocno padlo zanimanje za nakup proznih literarnih del, in sicer je nakup del domacih avtorjev padel za 25 %, tujih pa za 23 %, tako da pri nakupih proznih del mocno zaostajamo za kupci v tujih raziskavah. Povecalo pa se je zanimanje za nakup leksikonov, slovarjev, strokovnih knjig, knjig o hobijih ter knjig o osebnostni in duhovni rasti, medtem ko je kupovanje otroske in mladinske literature ves cas enako. Starostni profil slovenskega kupca je 31-50 let, v tej starosti ljudje kupujejo najvec in skoraj vse zvrsti, prozna dela slovenskih avtorjev pa imajo najvec kupcev v starostnem obdobju nad 61 let. Kot najpogostejsi motiv za kupovanje knjig so vprasani navedli vsezivljenjsko izobrazevanje.

Ob koncu je opisan postopek vzorcenja, dodan je vprasalnik ter clanek Martina Znidersica o vplivu drzave na slovensko zaloznistvo v obdobju 1945-1999, v katerem opozarja, da Slovenija nima strategije razvoja knjige.

Raziskava, objavljena pod naslovom Knjiga in bralci IV, prinasa stevilne statisticne podatke o socialni strukturi in navadah slovenskih bralcev ter kupcev knjig, od katerih pa so zgoraj predstavljeni predvsem tisti, ki so povezani z bralci leposlovja. Izsledki so v knjigi prikazani na pregleden nacin s pomocjo tabel in grafikonov ter primerjavami iz prejsnjih raziskav in izkusnjami podobnih raziskav v tujini. Avtorji so dobljene podatke predstavili na razumljiv in custveno nevtralen nacin, saj je njihovo pisanje osredotoceno predvsem na prikaz statisticnih rezultatov, ne pa tudi njihovo ovrednotenje, interpretacijo razmer ter iskanja razlogov za taksno stanje. Tako na nekaterih mestih pogresamo navedbo moznih razlogov, zakaj npr. je stevilo kupcev proznih del tako padlo ali zakaj je odstotek dnevnega gledanja televizije manjsi, zeleli pa bi si tudi vec nasvetov in pozivov odgovornim osebam, pa naj bodo to starsi, solstvo, ministrstva ..., saj stanje gotovo ni zadovoljivo, kajti v marsicem zaostajamo za evropskim povprecjem. Dobljeni rezultati pa so ponekod optimisticni, s presenecenjem lahko prebiramo, kako dobro znajo npr. anketiranci analizirati prednosti knjige pred televizijo, vendar pa je nasega navdusenja kmalu konec, ko opazimo, da so na to vprasanje odgovarjali le tisti, ki na leto preberejo vec kot deset knjig, taksnih pa je bila najvec tretjina vprasanih, zato je skoda, da niso imeli moznosti odgovarjati tudi tisti, ki knjig sploh ne berejo, saj bi njihovi odgovori dali precej drugacno sliko. Zastavlja se nam vprasanje, v koliksni meri so anketiranci zmozni pravilno oceniti kolicinske podatke, npr. koliko casa tedensko gledajo televizijo, saj je stevilka glede na posameznikove splosne obcutke precej drugacna, kot ce bi si npr. sproti zapisovali vse pred televizijo prezivete ure. Pomisleke imamo tudi ob razmisljanju, koliko so odgovori zanesljivi in koliko anketiranci nevede prilagodijo dejansko resnico pricakovanjem in splosnemu mnenju druzbe. Naj kot primer razlicnih ocen navedemo odnos bralcev do knjig o osebnostni in duhovni rasti: to novo zvrst literature bere 6 % bralcev, kar se nam bo glede na vsakodnevno izkusnjo zdelo malo, se posebej, ko med naslovi del, ki so jih anketiranci prebrali kot zadnjo knjigo, opazimo presenetljivo veliko naslovov, ki kazejo na ta tip literature; proti koncu raziskave pa zasledimo drugacen podatek, in sicer, da taksne knjige kupuje 13 % anketirancev, ce pa bi povprasali slovenske zalozbe, bi verjetno dobili spet drugacno stevilko. Problema so se zavedali tudi avtorji raziskave, so pa na to opozorili le enkrat, ko na 75. strani Martin Znidersic zapise, da bi odgovore lahko preverjali le s poglobljeno kontrolo posameznih vprasanj, ki pa je zaradi financnih tezav v raziskavo niso mogli vgraditi. Kljub pomislekom in manjsim odstopanjem rezultati prepricljivo kazejo, da je trend branja in kupovanja knjig med Slovenci usmerjen v poljudnoznanstvene knjige, v katerih pridobivajo dodatna vedenja, ter v branje lahke literature za razvedrilo, medtem ko ima zahtevnejse, umetnisko leposlovje vse manj privrzencev. Publikacija Knjiga in bralci IV je tako pomemben prispevek k poznavanju in nacrtovanju bralnih navad, saj je marsikateri objavljeni podatek razveseljiv, marsikateri presenetljiv, se vec pa je takih, ki klicejo po ponovnem razmisleku vprasanja, koliko in kaj beremo Slovenci.