Spostovane bralke in bralci

V uvodnem clanku z naslovom Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki Katja Mihurko Poniz opozarja na prepricljivost slikanja materinstva v Samorastnikih, saj Prezihov Voranc kljub prevladujocemu tradicionalnemu patriarhalnemu pogledu na svet prikaze Hudabivnikovo Meto v razlicnih zivljenjskih obdobjih in v razlicnih vlogah. Sama tematika clanka je pomembna tudi zato, ker so Samorastniki ena od tem letosnjega maturitetnega eseja.

Z objavo clanka dr. Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku knjizevnosti --- v ospredju so ucni nacrti in ucbeniki --- v gimnazijah na Hrvaskem skusa urednistvo bralkam in bralcem omogociti kriticno seznanitev s stanjem in perspektivami pouka knjizevnosti v sosednji Hrvaski, hkrati pa tudi spodbuditi k razmisljanju o pouku knjizevnosti pri nas. Oba prispevka se --- sicer na razlicen nacin --- vkljucujeta v strokovno spremljanje prenove pouka slovenskega jezika in knjizevnosti, cemur bo revija v letosnjem letniku namenila posebno pozornost.

Podiplomski student jezikoslovja Robert Cazinkic' s svojim clankom Oziralni prilastkovi odvisniki, ki je nekoliko predelani del diplomske naloge --- zanjo je bil nagrajen s studentsko Presernovo nagrado Filozofske fakultete v Ljubljani --- vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih dr. Horsta Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji stevilki lanskega letnika revije.

Urednistvo revije si bo tudi letos prizadevalo, da bi objavilo cim vec ocen o objavljenih strokovnih in znanstvenih delih s slovenisticnega in slavisticnega podrocja, tudi tistih delih, ki so jih nasi raziskovalci objavili v tujini. Tako v tej stevilki objavljamo recenzijo dr. Radomirja V. Ivanovic'a, akademika in profesorja juznoslovanskih knjizevnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu, o doktorski disertaciji dr. Vladimirja Osolnika z naslovom Zgodovina knjizevnosti o Petru II. Petrovic'u Njegosu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Crnogorska akademija znanosti in umetnosti.

Posebej je treba omeniti tudi porocilo predsednika Slavisticnega drustva Slovenije dr. Zoltana Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil na obcnem zboru v Kopru oktobra letos. Iz njega je razvidno uspesno in razvejeno delovanje Slavisticnega drustva Slovenije v zadnjih stirih letih, za kar ima velike zasluge dosedanji predsednik. Tudi urednistvo revije se mu za zares prizadevno delo iskreno zahvaljuje.

Dosedanji predsednik drustva pa je pustil za seboj se eno pomembno sled. Jeseni letos je namrec Drzavni svet Republike Slovenije predvsem po njegovi zaslugi poslal Drzavnemu zboru v obravnavo in sprejem Predlog zakona o rabi slovenscine kot uradnega jezika, ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo dr. Janez Dular. Urednistvo se je odlocilo, da Predlog zakona objavi v celoti in tako omogoci bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o njem --- sirso in poglobljenejso, kot je bila do sedaj. Tehtnejsi odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni.