|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaz Sajovic |
Spostovane bralke, spostovani bralci
Kot ste opazili, je z novim letnikom revija Jezik in
slovstvo bogatejsa za stalni urednikov uvodnik, ki bo imel vsaj dve nalogi. S
svojo nekoliko razsirjeno predstavitvijo objavljenih prispevkov bo pomenil vez med
kazalom in vsakokratno vsebino stevilke revije, hkrati pa bo omogocal --- in to bo
njegova druga naloga --- razlicna razmisljanja urednika in urednistva tako ob
objavljenih prispevkih kot tudi ob aktualnih dogajanjih, ki zahtevajo strokovni in
znanstveni premislek.Tretjo stevilko zacenja razprava Mihaele Koletnik o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem srediscnem naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj kot desetina prebivalcev kmetov, vecina pa jih je zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba opozoriti na avtoricino raziskovanje skladenjskih znacilnosti govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil razlicnih govorov. Dialektologiji bi se s tem na stezaj odprla vrata v spoznavanje posebnosti pokrajinskih »razumevanj« sveta, zapisanih v znacilni oblikovanosti besedil. Sledi krajsi literarnozgodovinski clanek Zorana Bozica, ki na privlacen, svez, esejisticni nacin razmislja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi Tini, Kosmacevi Sreci in Presernovem Krstu pri Savici. Rubriko Razprave in clanki zakljucuje prispevek Zoltana Jana o percepciji gorisko-tolminske pesnice Ljubke Sorli v italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost clanka je piscevo opozarjanje na intimno dozivljanje pesnicine lirike pri tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srecali med sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici.
Rubriko Metodicne izkusnje tokrat predstavlja zelo zanimiv prispevek Tine Rupar o literarnih klasikih v srednjesolskih berilih pri nas in v Evropi, ki kriticno opozarja tudi na pomanjkljivosti obravnave klasicne literature pri nas.
Posebej je treba opozoriti na raziskavo Irene Marinc z naslovom Jezikovna kompetenca drugosolcev v uporabi glagolov ter samostalniskih in pridevniskih besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila opravljena na osnovni soli v Kostanjevici na Krki, ki jo obiskujejo v glavnem otroci iz okoliskih vasi, torej iz okolja z nizko povprecno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi zelo pomembno podrocje, ki bi ga bilo treba projektno raziskati.
Stevilko koncuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedicni nacin seznanja bralke in bralce z ucbeniki slovenskega jezika danes in nekoc.
Uvodnik zakljucujem, kot se ob prihajajocih praznikih spodobi: v svojem in uredniskem imenu bi rad vsem zvestim bralkam in bralcem zazelel sreco, zadovoljstvo in veliko ustvarjalnosti v novem letu.
