Jezikovna kompetenca drugosolcev v uporabi glagolov ter samostalniskih in pridevniskih besed pri opisu predmetov in slik

Namen in pomen raziskave

Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, koliko napreduje besedni zaklad drugosolcev v dolocenem obdobju. Zanimala me je sposobnost jezikovnega izrazanja drugosolca v uporabi:

• glagolov,

• samostalniskih in

• pridevniskih besed.

Besedni zaklad je pri otrocih iste starosti zelo razlicen. S prihodom v prvi razred se kaze velik razpon v njihovem jezikovnem predznanju. Tisti, ki imajo slabsi besedni zaklad, praviloma ne dohitijo boljsih ucencev. Vplivi socialnega okolja se povezujejo z govornim izrazanjem in ustvarjalnim delom. Otroci, ki jih okolje premalo spodbuja k sporocanju, imajo manjsi besedni zaklad in skromnejso skladenjsko strukturiranost govora.

Vzorec

Pri raziskavi je sodelovalo 18 ucencev --- 9 deckov in 9 deklic, ki so to solsko leto obiskovali 2. razred OS Kostanjevica na Krki. Ucenci izhajajo iz podezelskega okolja. Izobrazbena struktura starsev je nizka. Vecinoma imajo koncano osnovno solo, zelo malo jih je s srednjo ali visjo izobrazbo.

Hipoteze

Glavni namen raziskave je bil ugotoviti,

• koliko razlicnih glagolov ter samostalniskih in pridevniskih besed uporabljajo ucenci pri prvem in drugem opisovanju;

• koliksna je razlika v uporabi navedenih besednih vrst med prvim in drugim opisovanjem;

• kaksno je medsebojno razmerje teh spremenljivk po dolocenem casovnem obdobju.

Otroci so v casovnem intervalu sestih mesecev zadovoljivo napredovali v obsegu besednega zaklada, kar me je izredno navdusilo.

Postopki zbiranja podatkov

Raziskovalno delo je po predhodnem razgovoru s starsi potekalo vse solsko leto. Razdelila sem ga na tri obdobja.

• V prvem trimestru so ucenci opisovali razlicne predmete in ilustracije.

• V drugem trimestru so delali vaje za pridobivanje besednega zaklada, prebirala sem jim zgodbice, pogosto so pripravili dramatizacijo, neprestano pa sem opozarjala tudi na natancno opazovanje okolja, oblik, barv in njihovih odtenkov.

• V tretjem trimestru so ucenci ponovno opisali iste predmete in ilustracije.

Opis predmetov

Ucenci so opisovali predmete, ki sem jih prinesla v razred. K samemu opisu so dodali se uporabnost teh predmetov in asociacije, ki so ji imeli ob pogledu nanje.

Opis slik

Na osnovi slikovne predloge so ucenci napisali spis in mu dali naslov.

Drugi trimester

Ustno in pisno smo izvajali vaje za pridobivanje besednega zaklada. Skoraj vsak dan sem jim prebrala pravljico, vsaj dvakrat na teden pa so pripravili dramatizacijo. Tako so razvijali govorno sposobnost. Na sprehodih smo natancno opazovali stvari v naravi ter jim natancno dolocali barvne odtenke.

Tretji trimester

Po sestih mesecih so ucenci ponovno opisali iste predmete in slike.

Postopki obdelave podatkov

Pri obdelavi podatkov sem morala upostevati se dve spremenljivki, saj so ucenci uporabljali v spisih tudi veznike, clenke, predloge, prislove in medmete. To spremenljivko sem poimenovala z »drugo«. Zadnja spremenljivka pa je vsebovala podatke »o stevilu razlicnih besed od vseh besed skupaj«, ki so jih posamezni ucenci uporabili. Ker ti dve spremenljivki nista bistvenega pomena, ju ne bom navajala.

Vsaka smiselno povezana beseda je stela eno tocko. Vse opise predmetov in ilustracij sem analizirala glede na razlicno stevilo:

• glagolov (glagolskih oblik, ki so bile zastopane v povedih);

• samostalniskih besed (samostalnikov, samostalniskih in posamostaljenih pridevniskih zaimkov);

• pridevniskih besed (pridevnikov, stevniskih pridevnikov, pridevniskih zaimkov).

2.  Nato sem izracunala povprecno rabo posamezne besedne vrste za celo vzorcno skupino.

3.  Odnos med spremenljivkami v prvem in drugem opisovanju sem prikazala graficno.

Opis predmetov

Predmete so najprej opisovali ustno, nato se pisno. Pri pisnem opisovanju niso bili obremenjeni s pravopisom. Ker so bili ucenci pri samem opisovanju predmetov zelo skromni, sem jih prosila, da so opisali se uporabnost predmeta in asociacije ob njem.

Ucenci so po predhodnem ustnem opisovanju opisovali dva predmeta, in sicer veliko sivo keramicno vazo in uro budilko.

Pri prvem opisovanju sta se mi zdela predmeta primerna, pri drugem pa nekoliko prevec enostavna.

Prvi opisi so bili kratki in jasni, vendar pri opazovanju niso bili dovolj natancni. Obstaja tudi dejstvo, da so ucenci v prvem trimestru pisali pocasneje.

Pri drugem opisovanju so pisali veliko bolj natancno. Tudi pisanje jim ni delalo vec tezav. Hoteli so napisati cim vec, so se pa zato iste besede veckrat ponavljale.

Iz graficnih prikazov je razvidno, koliksen napredek se je pokazal pri bogatenju besednega zaklada.

Rezultati pri opisovanju predmetov

Samostalniske besede

Pridevniske besede

Glagoli

Opisovanje slik

Na tej starostni stopnji so otrokom blizje ilustracije kakor slike oziroma fotografije. Izbrala sem ilustracije znane slovenske ilustratorke Jelke Reichman O deklici Zlatolaski (Trije medvedi).

Graficni prikazi nam kazejo jasno sliko o pridobivanju besednega zaklada pri opisovanju slik.

Rezultati pri opisovanju slik

Samostalniske besede

Pridevniske besede

Glagoli

Primer opisov

Interpretacija rezultatov

Podobne raziskave, kot sem jo delala jaz, pravzaprav se nisem zasledila. Izhajala sem iz prakse. Imela sem svoje ucence. Vaje sem prilagajala ucnemu nacrtu. Dobila sem zanimive rezultate in prijeten obcutek, koliko besednega zaklada lahko pridobi ucenec drugega razreda.

Veliko raziskav dokazuje, da obstajajo razlike v verbalnih sposobnostih med spoloma. Za solo je pomembno spoznanje, da so ucenke na boljsem v stevilcno simbolnih sposobnostih, v tekocem izrazanju, pri dojemanju jezikovnih besedil, v pomnjenju in zaznavanju podrobnosti, zato so ponavadi boljse v slovnici, branju in pravopisu. S primerjavo podatkov in brez posebne raziskave so se tudi tokrat potrdila spoznanja o slabsi verbalni razvitosti deckov.

V zacetku solskega leta so ucenci pisali kratke povedi. Z opisi so bili hitro zadovoljni. Pri prvem opisu tako predmetov kot slik osemletniki opisujejo realisticno, brez izrazov za natancnejse dolocanje lastnosti predmeta oziroma natancnejse dolocanje clovekovega razmerja do predmeta. Njihovo opisovanje temelji na poimenovanju predmetov, ki jim le nedosledno dolocajo barvo, velikost in obliko. Najpogostejse besede, ki jih uporabljajo v svojem pisnem sporocanju, so samostalniske besede, ki jih povezujejo z glagoli biti, imeti in iti. S temi najlazje izrazajo svoje misli in se ne poglabljajo v dolocnejse opisovanje stanja, dejanja, dogajanja.

V obdobju sestih mesecev so ucenci usvojili tehniko pisanja, zato so postali pri pisnem izrazanju bolj sprosceni. Samostalniske besede so zaceli natancneje dolocati. Pozorni so postali na obliko, velikost, barvo, stevilo predmetov.

Pri drugem opisovanju slik so se ucenci bolj usmerili na natancno dolocanje samostalniskih besed s pridevniskimi. Zaceli so jih povezovati v daljse povedi. Verbalno sposobnejsi ucenci so iste predmete v opisu poimenovali s sopomenkami, pozorni so bili na vsako podrobnost. Opisovali so bolj natancno. S svojimi izdelki niso bili tako hitro zadovoljni.

Pri raziskavi so vsi ucenci dosegli boljse rezultate. Najvecji napredek je bil opazen pri uporabi pridevniskih besed, manjsi pri uporabi samostalniskih in najmanjsi pri uporabi glagolov. To pa ne pomeni, da so glagole premalo uporabljali. Ucenci te starosti tezko poiscejo ustrezen glagol, ki nazorno predstavi dejanje, dogajanje ali stanje na sliki oziroma predmetu. Najprirocnejsi so ravno glagoli biti, iti, imeti, ki jih povezujejo v razlicnih kontekstih.

Raziskava je pokazala, da so vsi ucenci jezikovno zmozni napredovati v bogatenju besednega zaklada. Vecji napredek je bil opazen pri tistih, ki so ze v samem zacetku imeli boljse izhodisce, pri cemer pa se sklicujem na predsolsko vzgojo.

Ta raziskava je potekala na podezelski soli, ki jo obiskujejo vecji del otroci iz okoliskih vasi in je povprecna izobrazbena struktura nizka. Zanimivo bi bilo tako raziskavo napraviti tudi v soli, kjer prevladuje mestna populacija ucencev. Gotovo bi imeli zanimivo primerjavo.