Ucbeniki slovenskega jezika

Stanje ucbenikov in ucnih gradiv glede avtorjev, zalozb in veljavnosti --- potrjuje jih Strokovni svet RS za splosno izobrazevanje --- odslikava vsakoletni Katalog ucbenikov, ki ga izdaja Zavod RS za solstvo. Prej jih je strokovno pripravljal Zavod, zdaj zalozbe. Tipicne oznake so: jezikovna vadnica, delovni zvezek, (delovni) ucbenik, vaje, prva slovnica, prirocnik (namenjen uciteljem). Zaceli so izhajati ucbeniki za 9-letno osnovno solo. Izhajajo ucbeniki za »ucence s posebnimi potrebami« (gluhi, slabovidni, dislekticne tezave, Romi, sole z italijanskim ucnim jezikom in drugo).

Ucbenike za l. razred izdajajo zalozbe MK (Viljenka Jalovec, Danica Golli), Izolit (Marija Grginic) in DZS (Ana Porenta); za 2. razred MK (Ana Porenta, Slovenski jezik 2) in Izolit (Martina Krizaj Ortar, M. Grginic, ABC 3: Govorimo --- poslusamo, pisemo --- beremo); za 3. razred DZS (J. Morato Vatovec, Hej hoj, pojdi z menoj) in Proma Velenje (Herma Groznik, Vaje iz slovenskega jezika za 3. razred); za 4. razred Rokus (Dragica Kapko Bakic, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Gradim slovenski jezik); za 5. razred MK (Vika Slabe, Alenka Kozinc, B. Golob, Olga Kunst Gnamus), Rokus (Zdenka Hiti, Moj jezik, tvoj jezik, nas jezik --- slovenski jezik), Jutro (Joze Skaza, Marta Pavlin, Slovenska beseda) in Rokus (M. Krizaj Ortar, N. Cajhen, N. Drusany, S slovenscino v svet 5. Jezikovna vadnica); za 6. razred MK (F. Zagar) in Rokus (Barica Crnic, Z. Hiti); za 7. razred MK (F. Zagar) in Rokus (N. Cajhen, D. Kapko, N. Drusany, Slovenscina za vsak dan in vsakdan); za 8. razred Rokus (N. Cajhen in 8 avtoric, Resi me --- resim te) in Rokus (D. Kapko in sod., Slovenscina za vsak dan in vsakdan 8).

Po uvedbi prenove so izpadli ucbeniki B. Golob in F. Zagarja za 3. in 4. razred ter F. Zagarja za 8. razred. Potrjena pa sta ucbenika N. Cajhen, N. Drusany, M. Krizaj Ortar S slovenscino v svet. Delovni zvezek z neumetnostnimi besedili 5, 6. F. Zagarja Moja prva slovnica je namenjena za vec razredov (2-4). Enako je tudi gradivo Jadranke Zupan in Dase Pelikan Prek Zrno do zrna pogaca. Vaje za spoznavanje pomena besed in bogatenje besedisca, ki mu je prikljucen ustrezen slovarcek; izdal ga je Zavod RS za solstvo. Delo Marte Kocjan Barle Abeceda pravopisa. Vaje je didakticno razclenjeno, stopnja ni dolocena. Besedilo Marte Pavlin Moj jezik (1993) je bilo namenjeno hkrati za osnovno in srednjo solo, Sporocanje za solo in vsakdanjo rabo iste avtorice pa za 5.-8. razred.

Za srednjo solo sta izpadla ucbenika Jozeta Toporisica Slovenski jezik in sporocanje 1, 2 (Obzorja). Potrjena sta nova ucbenika z dodanima delovnima zvezkoma in ostalim gradivom Na pragu besedila 1, 2 (Rokus), pri katerem sodeluje 5 avtoric. Znani pojem sporocanje avtorice nadgrajujejo s pojmom sporazumevanje in posvecajo glavno pozornost preucevanju in tvorjenju besedil, uvajajo slusne in vidne posnetke. Kot gradivo so za srednje sole se za eno leto potrjeni starejsi ucbeniki, ki jih je izdala zalozba Obzorja in katerih avtorji so Janez Dular, Tomo Korosec, Rafka Kirn, Marija Kolar, Breda Pogorelec in Ivo Zrimsek.

Kot ucbeniki za visjo oziroma visokosolsko stopnjo (Pedagoska fakulteta, razredni pouk) so bile izdane knjige Milana Dolgana: Spoznavanje jezika, Preizkusanje jezika, Ustvarjanje jezika, Govorno ustvarjanje, Pravilni in nepravilni glagoli v slovenscini. Knjiga profesorja na Fakulteti za druzbene vede Toma Korosca Stilistika slovenskega porocevalstva (1998, Kmecki glas) je v dokajsnji meri visokosolski ucbenik. Leta 1972 je Francka Varl Purkeljc za potrebe Pedagoske akademije v Mariboru ciklostilno izdala ucbenik Slovenska skladnja. Primerno strokovno raven kazeta knjigi specialnega pedagoga Zdravka Omerza: Logopedija (1959), Uporabna fonetika (1970).

Problematika

Ucbenike slovenskega jezika pojmujemo kot didakticno strukturirano jezikovno oz. slovnicno delo. Ne vkljucujemo knjizevne vzgoje, pac pa didakticno slovarstvo, govorno in pisno sporocanje ter razne specialnosti. Didakticna strukturiranost jezikovnih del se kaze kot krajsanje snovi, vkljucevanje nalog, vaj in besednjakov, povezovanje slovnicne obravnave s preucevanjem in tvorjenjem besedil; ali so najprej zgledi in potem pravilo ali obratno (indukcija, dedukcija), namenjenost sprva bolj za ucitelje in kasneje bolj za ucence, vedno vecja odvisnost od ucnega nacrta, privlacen tisk in oprema, aktualnost (sodobnost) vsebine. Ucbeniki so imeli pomembno vlogo na prelomnih tockah razvoja knjiznega jezika, kot so bile zamenjava bohoricice z gajico (crkopisno poenotenje z vec Slovani), vecji vpliv vzhodnih narecij na racun kranjscine po l. 1848, odprava l-kanja in vzpostavitev pravorecja; po izidu SP 1950 je sola izsilila spremembo pravila.

Preteklost

Ze prva slovnica, Bohoriceva, je nastala med drugim iz solskih potreb. Alasia da Sommaripa je l. 1607 izdal tako rekoc didakticni komplet, »per apprendere facilmente detta lingua Schiaua.« Znamenito Kopitarjevo slovnico je spodbudilo instruiranje francoske gospodicne. Zagajskova slovnica (1791) velja za strokovno slabo, vendar kaze didakticno zavest, ker je vsaka leva nemska stran prevedena na desni v slovenscino; zato obsega 439 strani; to je prvi ucbenik nasega jezika v slovenscini. Vodnikovo Pismenost ali gramatiko za prve sole sam naslov oznacuje kot ucbenik; to je torej »izvirna slov. slovnica za nizje srednje sole in prirocnik za osnovnosolske ucitelje« (Tatjana Hojan). Odlocno didakticno dejanje je skrajsava Vodnikovega ucbenika, ki je izsel l. 1847 v Trstu pod naslovom Vodnikova Krajnska pismenost okrajsana za male sole. Prav tako v Trstu je Vincenzo Franul de Weissenthurn izdal priredbo Kopitarjeve slovnice v italijanscini (1841); obenem je uresnicil pedagosko zamisel, da kot bralna priloga sluzi Linhartov Maticek z dodano slovarsko obdelavo. Dobre slovnice O. Gutsmana, P. Danjka in F. Metelka so nastale med drugim iz didakticne volje upostevati pokrajinski jezik, medtem ko je A. Murka navdihovala slovenska jezikovna sinteza. Metelko je l. 1830 izdal tudi skrajsani ucbenik, »ein Auszug ... fuer Anfaenger, Lehramts- Praeparanden und Lehrer an den slovenischen Volksschulen«. Kratka slovenska slovnica za prvence, ki jo je l. 1847 izdal Jozef Mursec, je privlacna tudi zato, ker dodaja »izglede«, izreke, pregovore, basni in pesmi. Ko je nastopila pomlad narodov, sta izdala ucbenika slovenscine Blaz Potocnik za visjo stopnjo --- zadaj, na drugem mestu, je citanka --- in Franc Malavasic za nizjo stopnjo --- vsebuje tudi poslovno spisje.

Sledijo stevilni ucbeniki, sestavljeni po vzoru nemskih, ogibajo se slovnicnega teoretiziranja, pogosto dvojezicni, »prakticni«, navezujejo spisje in citanke, vsebujejo vaje, npr. Prakticna slovensko-nemska Gramatika, Dunaj 1857. V ozadju sta A. M. Slomsek kot organizator in Matej Cigale kot redaktor na Dunaju. Vplivno sredisce ucbeniskega programa za slovenski jezik je postal Celovec, kjer je Anton Janezic --- oprl se je na Metelka (Kranjska) in Miklosica (Stajerska) - -- izdajal odlicne slovnice za srednje sole; te so vplivale na osnovnosolske ucbenike. Po Janezicevi smrti je njegovo delo nadaljeval Jakob Sket. Ti ucbeniki vsebujejo tudi »stihotvorstvo«. Na Kranjskem so v stevilnih ponatisih izhajali jezikovni ucbeniki Andreja Praprotnika, zacensi s specialnim ucbenikom in prirocnikom Spisje za slovensko mladino (1852), ki je kasneje izsel tudi v obsezni razlicici za poklice v javni upravi. Na Stajerskem so izhajali ucbeniki Petra Koncnika; tudi ta vkljucuje raznovrstno spisje, npr. zanimivo navodilo: »Napisi po tem nacrtu /kratka fabula/ povest z drugim napisom /naslovom/.« Pravnik Nikodem Ravnikar je l. 1863 izdal v Zagrebu knjizico, ki ni bila ucbenik, a je imela didakticni znacaj, naslov pa je ironicen: Kratek kranjsko-slovenski besednjak. Namenjen iztrebljivanju ptujih besedi iz cistega slovenskega jezika. Zato da bi bila jezikovna vzgoja privlacna in uspesna, so pisci ucbenikov izdajali tudi didakticno prirejene slovarje: Mali besednjak (ze 1834), Mali solski besednjak (Praprotnik), Rocni slovar (Janezic). Solsko oznaceno je Cigaletovo slovarsko delo Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilisca (1880). Posebno didakticno zavzetost je pokazal Anton Lesar v delu iz l. 1863 Slovenska slovnica v spregledih, kar pomeni razpredelnice. Castnik Andreas Comel von Socebran je napravil podvig, da je samozaloznisko izdajal specialne jezikovne prirocnike in slovnico za vojake. Kritik Sketovih slovnic, profesor v Beljaku Jozef Lendovsek, je izdal v nemscini didakticno izoblikovano slovensko slovnico; sestavil je tudi solski slovar. Prof. Fran Levec je izdal Slovenski pravopis (1899), ki je pomemben tudi za solstvo. V ucbenikih zasledujemo bogatitev vsebine z naukom o glasoslovju, korenoslovju, besedotvorju in skladnji s stalisca stavcne zgradbe in clenov. Prodor didakticne sistematike, uresnicitev projekta, ki zajema snov vseh razredov osnovne sole, in eden prvih primerov sodelovanja vec avtorjev --- pomeni delo Henrika Schreinerja, Janka Bezjaka Slovenska jezikovna vadnica za tesno zdruzeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju v petih zvezkih (1903). Josip Brinar, ki je kot pisatelj imel estetski cut in je spretno oblikoval vaje, je izdal vrsto ucbenikov, ki so izhajali se v casu med dvema vojnama.

Naslednji pomembnejsi pisci ucbenikov so: Anton Breznik (poleg slovnic SP Mala izdaja), J. Toporisic (Slovenski knjizni jezik 1, 2, 3, 4 od 1965 do 1970), Stanko Bunc (poleg ucbenikov Mali slovenski pravopis ter Slovar tujk), France Zagar (poleg ucbenikov za posamezne razrede tudi celovita solska slovnica, mariborska in trzaska izdaja), Franc Fink, Alfonz Kopriva, Albert Zerjav (ucbeniki za nizje razrede osnovne sole in za strokovne sole), Tatjana Braz (Administrativna sola, dopisna, 560 strani, ciklostil, vkljucuje tudi knjizevnost), Anton Bajec, Jakob Solar, Rudolf Kolaric, Mirko Rupel, Martin Jevnikar, Rudolf Vouk, Vera Remic Jager, Cene Kopcavar, Berta Golob (»igrive« slovnice, na primer Zive besede), Marija Jalen, Ferdinand Bobic, Joze Cujes, Vlasta Pacheiner.

Didaktike

Ucbeniki slovenskega jezika so tudi prirocniki za ucitelje in didakticne razprave o pouku. Pri teh je v ospredju bolj pedagosko-psiholoska kot jezikoslovna vsebina. Sodobna avtorja didakticnih razprav sta France Zagar, ki poleg uciteljske prakse uposteva tudi slovenske ucbenike in didaktike, ter Olga Kunst Gnamus.

Jezikoslovec Anton Bajec in pedagog Albert Zerjav sta izdala nekaj didakticnih spisov. Celovito, preudarno teoreticno delo (Metodika slovenskega jezikovnega pouka) je izdal l. 1955 Gustav Silih. Med obema vojnama je praktik Fran Samec samozaloznisko izdal knjizici o jezikovnem pouku. Zalozba in drustvo Slovenska solska matica je omogocila, da je izslo vec didakticnih del. Matija Lichtenwallner (Senkovic) je l. 1908 izdal polemicno knjigo o prostem spisju. (»Jaz pa trdim, da slovnica nima z bistvom prostega spisja prav nobenega stika.«) Osrednje didakticno delo (Posebno ukoslovje slovenskega ucnega jezika v osnovni soli) je l. 1906 izdal Janko Bezjak; posvetil ga je Henriku Schreinerju. Tudi ta --- bil je ravnatelj mariborskega uciteljisca --- se je posvecal didakticni teoriji; spoznal je, da imajo otroci presenetljivo radi besedotvorje. Fran Ilesic je l. 1902 izdal knjigo O pouku slovenskega jezika, ki je sicer tendencno juznoslovanska, vendar vsebuje iskriva spoznanja npr. o teznjah znanstvenega jezikoslovja in potrebah jezikovnega pouka ter o pomembnosti besedotvorja in korenoslovja za razvijanje ustvarjalnih jezikovnih sposobnosti, pri cemer razclenjuje Slomskovo prozo. Ze l. 1890 je pri Pedagoskem drustvu v Krskem Fran Gabrsek izdal specialno didaktiko, v kateri pravi: »Jezikovno razumevanje in jezikovna izurjenost sta glavna cinitelja jezikovnega pouka v ljudski soli.« L. 1893 je izsel tudi slovenski prevod znamenite didaktike Jana Komenskega. V zelji, da bi bila solska slovnica bolj trdna in izbrana, je organizacijsko deloval Jozef Lendovsek. Josip Marn je ze l. 1861 preucil pretekle slovenske slovnice in kot solnik zavzel stalisce do aktualnega druzbeno-jezikovnega dogajanja. Bogato slovensko didakticno utvarjalnost je v veliki meri omogocalo mogocno didakticno delovanje A. M. Slomska, ceprav ni napisal posebne didaktike in ne slovenske slovnice.

Literatura

Hojan, Tatjana; Demsar, Marjeta (1983). Razstava ucbenikov za pouk slovenskega jezika do leta 1918. (Katalog). Ljubljana: Slovenski solski muzej.

Ilesic, Fran (1902). O pouku slovenskega jezika. Njega dosedanje smeri in bodoce naloge. Ljubljana: Slovenska solska matica, str. 50-67, 83-92.

Lendovsek, Jozef (1889). Janeziceva slovenska slovnica v izdavi dr. Jakoba Sketa. Ljubljana: Ljubljanski Zvon (v vec nadaljevanjih).

Marn, Josip (1861). Slovnice slovenskega jezika. V: Programm und Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach.

Zagar, France (1987). Pouk slovenske slovnice in pravopisa v visjih razredih osnovne sole. Maribor: Obzorja.

Zerjav, Albert (1970). Slovenscina kot ucni jezik in predmet v osnovnih solah, 1869- 1969. V: Osnovna sola na Slovenskem 1869-1969 (str. 413-472). Ljubljana: Slovenski solski muzej.

Osnovna sola. Katalog ucbenikov za solsko leto 2000/2001. Srednja sola.