|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaz Sajovic |
Spostovane bralke, spostovani bralci
Tokratno stevilko Jezika in slovstva zacenja
clanek Boze Krakar Vogel z naslovom Obravnavanje literarne klasike v sodobni soli
--- na primeru Preserna, ki bi ga le na prvi pogled in zato zelo povrsno lahko
uvrstili v enega od mnogih »priloznostnih« prispevkov ob pravkar minulem
Presernovem letu. Vendar temu se zdalec ni tako. Clanek je nastal kot rezultat
raziskave v okviru seminarja didaktike knjizevnosti na Oddelku za slovanske jezike in
knjizevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, katere namen je bil ugotoviti, kako
se ucenci osnovnih in srednjih sol, deloma pa tudi studenti slovenistike odzivajo na
Presernovo delo in javno podobo in kaj ta odziv skupaj z njihovimi predlogi pomeni za
sodobno pedagosko prakso. Ugotovitve raziskave je mogoce strniti v spoznanje, da
Preseren med mladimi se vedno velja za druzbeno oziroma splosno nacionalno vrednoto,
kar pa ne vpliva na sprejemanje njegovih pesmi: problem so namrec tezave z njihovim
razumevanjem. Vse to pa pomeni, da v clanku nista do dolocene mere problematizirana
le knjizevni »kanon« in pouk knjizevnosti, ampak zaradi pogosto premajhnega
in ne dovolj strokovnega upostevanja jezika umetnostnih besedil tudi sama knjizevna
veda.Drugi clanek z naslovom Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjiznega jezika na ravni frazeologije je prispevala Natasa Logar. V njem je skusala opredeliti kriterije, po katerih je bil ob vecino frazemov v Slovarju slovenskega knjiznega jezika pripisan kvalifikator ekspresivno, pri cemer se je pokazalo, da so avtorji slovarja sledili predvsem lastnemu jezikovnemu cutu.
Predmet tretjega clanka --- napisala ga je Alojzija Zupan Sosic --- je izredno opazno povecanje deleza fantastike v sodobnem slovenskem romanu ob koncu 20. stoletja, torej v casu, ko je slovenski narod postal nacija. Njene izvore avtorica povezuje z zanrskimi (crpanje iz ljudskih pravljic, antiutopije in grozljivega romana) in tematskimi vzpodbudami (remitizacija in obnavljanje regionalne eksoticnosti Istre, Prekmurja in Prlekije), ki so v devetdesetih letih ravno pravi cas posegle v zgodovinski trenutek utrjevanja narodne identitete --- kar terja se posebni znanstveni in filozofski premislek.
Rubriko Jubileji namenjamo redni profesorici doktorici Adi Vidovic Muha, ki je letos --- da uporabimo besede avtorice prispevka Andreje Zele --- svojo zivljenjsko obletnico zaokrozila z izidom knjige Slovensko leksikalno pomenoslovje, kar najbolj smiselno in povedno odslikuje nacin prepletanja njenega zivljenja in dela, zivljenjsko samoumevnost nenehnega snovanja in iskanja ter potrjevanje oziroma utrjevanje ze dosezenega. Iskrenim cestitkam se pridruzuje tudi uredniski odbor revije Jezik in slovstvo.
V rubriki Ocene in porocila objavljamo dve obsirni in podrobni porocili. Mateja Jemec pise o seminarju in konferenci z naslovom Novi teoreticni pogledi na skladnjo in semantiko v kognitivni znanosti, ki sta potekala septembra leta 2000 v Dubrovniku, Marija Mercina pa o razpravah z naslovom Jezik ob meji na 10. primorskih slovenisticnih dnevih v Novi Gorici aprila leta 1999 in 11. primorskih slovenisticnih dnevih v Kopru aprila leta 2000.
Stevilko zakljucujemo z razpisom tematike in tematskih blokov na 13. mednarodnem slavisticnem kongresu --- potekal bo od 15. do 21. avgusta 2003 v Ljubljani ---, ki ga objavlja Slovenski slavisticni komite.
