Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjiznega jezika na ravni frazeologije¹

1  Izhodiscne predpostavke

Slovar slovenskega knjiznega jezika (dalje SSKJ) uporablja za odpredeljevanje besed, pomenov ali zvez kvalifikatorje. Med sedmimi skupinami kvalifikatorjev je tudi skupina ekspresivni kvalifikatorji, ki zajema sedem posebnih ekspresivnih kvalifikatorjev (evfem., iron., ljubk., nizko, slabs., salj., vulg.) in splosni kvalifikator ekspr. 'mocno custveno obarvana beseda, pomen ali zveza'. »Vecina ekspresivnih besed, pomenov ali zvez je oznacena s splosnim kvalifikatorjem ekspr. Kadar je mogoce vrsto ekspresivnosti natancneje dolociti, je uporabljen poseben ekspresivni kvalifikator.« (SSKJ I, 1987: XX-XXI.) Po Zele (1993: 529) je pri ekspresivnih oznakah v slovarjih poleg vsebine poimenovanega mocno poudarjen tudi odnos do poimenovanega, ta pa je glede na razlicne govorne polozaje tezko dolocljiv. »Pri oznaki ekspr. je /.../ na prvem mestu poimenovanje lastnosti dolocene predmetnosti, tj. vsebine te predmetnosti, in sele na drugem mestu je odnos do te predmetnosti oz. z njim povezana zaznamovana raba dolocenega poimenovanja« (Zele, prav tam: 530).

Frazeoloske enote v ozjem pomenu (po Krzisnik, 1994a: 92) opredeljujejo stiri osnovne lastnosti: vecbesednost, stalnost (oblike in pomena), neizpeljivost pomena celote iz pomenov sestavin in ekspresivnost. Pri frazemih gre torej po Krzisnik (1998: 62) »za t. i. inherentno ekspresivnost, o kateri govori Zima«,² tj. ekspresivnost v njihovem primarnem pomenu, ne pridobljena iz sobesedila,³ kar pomeni, da je (Krzisnik, prav tam: 63) »v SSKJ oznaka ekspr. za frazeologijo odvecna, saj velja za vse, oznaka, ki jo potrebujejo, je tista, ki bi prinasala podatek o vrsti ekspresije. Ne bi bila odvecna, ce bi bila frazeologija v njem pojmovana v sirsem smislu, a ni, kar kaze posebno terminolosko gnezdo, ki je loceno od frazeoloskega«. Postavlja se torej vprasanje o vlogi kvalifikatorja ekspr. ob frazemih v SSKJ, saj »je najvec frazemov v SSKJ oznacenih z ekspresivno« (Stramljic Breznik, 1999: 270).

V clanku so analizirane naslednje predpostavke:

• ali je zaznamovanost frazema z ekspr. v SSKJ povezana z ekspresivno zaznamovanostjo njegove sestavine,

• ali kvalifikator ekspr. ob frazemu v SSKJ opredeljuje dodatno besedilno ekspresijo frazema in je torej povezan z njegovo konkretno rabo v besedilu, ki je bilo gradivo za slovar,

• ali SSKJ loci med vlogo kvalifikatorja ekspr. ob frazemu v frazeoloskem gnezdu in ob frazemu zunaj njega.

2  Vzorec in kontrolna skupina

Pri oblikovanju vzorca je bilo pregledanih vseh 485 gesel s podgesli, ki se zacenjajo na crko d,⁴ in 502 gesli s podgesli, ki se zacenjata na crko t,⁵ in za oboje velja, da v geselskem clanku vsaj enkrat vsebujejo kvalifikator ekspr. Vseh najdenih in v celoti izpisanih enot⁶ (nekatere se ponovijo, k(j)er je frazem naveden pri vec geselskih besedah, ki so njegova sestavina) je 763. Med njimi sta bili 702 enoti najdeni v frazeoloskem gnezdu,⁷ 61 frazemov pa smo nasli zunaj gnezda. Pri 49 enotah se pojavijo poleg kvalifikatorja ekspr. se drugi kvalifikatorji, in sicer kvalifikator knjiz. (7-krat) in pog. (29-krat),⁸ pri 12 frazemih se pojavi tudi zveza kvalifikatorja ekspr. in kvalifikatorskega pojasnila (navadno) v zvezi (z), pri eni enoti (ki pa ni frazem) je zveza ekspr., redko. Posamezni pomeni gesel, ki so del frazema, ki je zapisan zunaj gnezda, imajo zraven pogosto tudi gramaticno markiranost tipa navadno v povedni rabi, v posledicnih odvisnih stavkih itn. Iz vzorca smo izlocili enote, ki niso frazemi v ozjem pomenu besede (dalje nefrazemi); teh je med 269 enotami iz frazeoloskih gnezd pri redakciji crke d 18 (6 %), pri crki t pa med 434 enotami 94 (22 %). Tako smo za podrobnejso analizo dobili 546 frazemov (ponovitve v tem stevilu niso vkljucene).

Za kontrolno skupino smo izpisali 200 enot iz frazeoloskih gnezd (prvih 100 enot iz gnezd pri geslih, ki se zacenjajo na crko d, in prvih 100 pri geslih, ki se zacenjajo na crko t).⁹ Gre za enote, ki nimajo nobenega kvalifikatorja ali pomenskega kvalifikatorskega pojasnila. Med enotami pri crki d se dve ponovita, tako da smo jih natancneje naprej obravnavali 98, med enotami pri crki t pa je pet frazemov zgolj variantnih, tako da smo jih naprej analizirali 95. Nadalje smo med temi izlocili nefrazeme, pri cemer se je pokazalo, da je stevilo nefrazemov v frazeoloskem gnezdu pri crki t v primerjavi s stevilom nefrazemov pri crki d kar stirikrat vecje (8 % pri crki d in 34 % pri crki t, od tega je pri crki t slaba polovica (45 %) vecbesednih terminov).

Opredelitvi se dveh izpisanih mnozic frazemov sta podani v nadaljevanju pri tockah 3.1.3 in 3.1.4, pri katerih smo ti dve mnozici se dodatno potrebovali za preverjanje izhodiscnih predpostavk.

3  Analiza

3.1  Zveza med kvalifikatorjem ekspr. ob frazemu in ekspresivnostjo frazemske sestavine

Glede povezave med sestavino in frazemom ugotavlja Stramljic Breznik (1999: 270) da »/p/odobno kot ni enoznacno razmerje med pomenom frazema in pomenom njegovih sestavin, podobno tudi ni ustreznega enoznacnega razmerja med sestavino in zvrstjo, npr. ni nujno, da je frazem starinski, ce v njem nastopa taka besedna sestavina«. Tudi Krzisnik (1998: 67) navaja glede predvidljivosti pri zaznamovanosti »splosno znan ugovor, da namrec v frazeologiji ni mogoce predvideti zaznamovanosti celote iz zaznamovanosti sestavin«, in pokaze (1998), da pa dolocena predvidljivost oznake knjizno in zveza med negativno konotacijo in socialnozvrstno oznako neknjizno pri frazemih vendarle obstaja.

3.1.1  Najprej smo preverili, ali obstaja povezava med s kvalifikatorjem ekspr. oznaceno sestavino frazema in enako oznacenim celotnim frazemom v vzorcni mnozici.

Med vsemi izpisanimi frazemi je samo osem (1,5 %) takih, katerih sestavina je v SSKJ v osnovnem pomenu zaznamovana z (nav.) ekspr. (dober je domek, ceprav ga je za en sam bobek;¹⁰ opekel se bos, da bo joj; sosed je dedec in pol; tecen kot podrepna muha/stenica/us; imeti koga za tepcka; niti trohe si ne da dopovedati; te besede so do trohe resnicne; onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica), v petih primerih je sestavina zaznamovana s star. (v pesmi daje duska svoji zalosti/dati duska svoji jezi, veselju; zvonjenje se razlega cez hrib in dol; iti cez drn in strn; zdaj bomo ubrali drugacne strune; volitve so pred durmi), po enkrat ima frazem sestavino, oznaceno s knjiz. (sestradan do brezumja), evfem. (do vraga je vroce), nar. (iti cez drn in strn); raba pesa (fant, kakrsnih gre dvanajst na ducat), enkrat ima frazem s kvalifikatorjem pog., ekspr. sestavino, ki je nizje pogovorna (kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci), enkrat pa je sestavina pojasnjena s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom v stari Avstriji (zdaj pa ima iz krajcarja drobiz).

Skupaj gre torej samo za 19 frazemov (3,5 %). O neposrednem vplivu zaznamovanih sestavin frazema na zaznamovanost celega frazema z ekspr. v tej skupini torej ne moremo govoriti. Ce bi taksna povezava obstajala, bi lahko na oznacenost frazema z ekspr. naposredno vplivala edinole enako ali s katerim od posebnih ekspresivnih kvalifikatorjev oznacena sestavina, taksnih primerov pa je tu le 9; hkrati je tu vsaj polovica (ce se drzimo slovarskih kvalifikatorjev) podcrtanih leksemov takih, ki se pogosto in splosno ne uporabljajo (vec) samostojno, torej zunaj frazema, in se zato izgublja njihova polnofunkcijska besednost in torej tudi njim lastna (slovarska) zaznamovanost. Pri vseh ostalih frazemih posamezne sestavine v osnovnem pomenu niso zaznamovane z nobenim kvalifikatorjem ali kvalifikatorskim pojasnilom. Sklepamo lahko, da v tej skupini zaznamovanost (in vrsta zaznamovanosti) sestavine ni vplivala na zaznamovanost celega frazema z ekspr. v SSKJ.

3.1.2   V kontrolni skupini frazemov smo pricakovali, da ne bo nobenega frazema, katerega sestavina bi bila v osnovnem pomenu v SSKJ oznacena z ekspr., kar se je tudi potrdilo; med 193 frazemi jih je bilo le pet, ki so imeli sestavino v osnovnem pomenu dodatno opredeljeno, in sicer s kvalifikatorskim pojasnilom pri oznacevanju cene (metati dinar), knjiz. (zna varovati potrebno distanco do podrejenih; zavzeti distanco do cesa; gledati na kaj z distanco) in nav. slabs. (tretji rajh).

3.1.3   Da bi predpostavko preverili se na en nacin, smo poiskali besede, ki so v svojem prvotnem pomenu zaznamovane, in pregledali, ali in kako so frazemi, katerih del so, zaznamovani.

Vzorec: naredili smo izpis vseh gesel, ki se zacenjajo na crke slovenske abecede in imajo v zaglavju kvalifikator (nav.) ekspr., nato smo v geselskih clankih presteli vse frazeme in bili pozorni na njihovo kvalifikatorsko oznako.

Dobili smo naslednje podatke: med 368 najdenimi gesli, ki ustrezajo zgornjemu pogoju, je 37 (10 %) geselskih besed takih, ki so del vsaj enega frazema; vseh frazemov je 96, imajo pa naslednje kvalifikatorje:

Tabela 1:  Pogostnost in vrsta kvalifikatorjev pri frazemih, katerih sestavina ima kot geslo v SSKJ v zaglavju kvalifikator (nav.) ekspr.

Kot je razvidno iz Tabele 1, je 75 (78 %) frazemov, ki vsebujejo besedo, ki ima v slovarju v zaglavju oznako (nav.) ekspr., »ohranilo« element t. i. splosne ekspresije; dodatno jim lahko pristejemo se tiste, ki imajo posebni ekspresivni kvalifikator, teh je 6, in tako dobimo 81 frazemov (84 %), ki vsebujejo v prvotnem pomenu ekspresivno oznaceno sestavino in imajo tudi sami tako vrednost. Sklepamo lahko naslednje: besede, ki so v svojem osnovnem pomenu ekspresivno zaznamovane, so frazeolosko manj produktivne, vendar pa visok odstotek kaze, da v tej skupini obstaja povezava med z (nav.) ekspr. oznaceno sestavino in enako oznacenim frazemom. Ekspresivna beseda bo torej najpogosteje tvorila frazem, ki je ekspresivni.

Ekspresivnost osnovnega pomena sestavine frazema torej motivira tudi ekspresivnost frazema, vendar pa je frazemov s taksno sestavino v SSKJ malo (vecina frazemov je oznacena z ekspr., nima pa, kot smo videli zgoraj, tako zaznamovane sestavine). Ugotovitev iz te tocke nam torej ne odgovarja na vprasanje, zakaj stoji kvalifikator ekspr. ob vecini frazemov v SSKJ (ne pa, ce ze, ob vseh), vecinoma pa drzi, da je zaznamovanost frazema pri ekspresivni sestavini predvidljiva, torej ekspresivna (seveda pa ekspresivnost sestavine ni edini razlog za ekspresivnost kot inherentno lastnost frazema).

3.1.4   Povezavo med zaznamovanostjo sestavine frazema in zaznamovanostjo celega frazema smo preverili tudi pri frazemih, ki imajo posebni ekspresivni kvalifikator.

Iz SSKJ so bili izpisani vsi frazemi s temi kvalifikatorji, na stevilo 300¹² smo se omejili le pri geslih, ki v geselskem clanku vsaj enkrat vsebujejo kvalifikator slabs. (2040 »zadetkov«). Stevilo frazemov je naslednje:

• 105 jih ima kvalifikator evfem. '/b/eseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, vcasih tudi neprimernemu izrazu' (hudobni angel)¹³ (vse definicije kvalifikatorjev so povzete iz: SSKJ I, 1987: XXI),

• 52 iron. 'beseda, ki izraza prikrit posmeh in ima pogosto nasproten pomen od izhodiscnega' (jajce vec kot puta ve),

• 35 nizko 'pomen besede ali zveze, ki grobo izraza obcutek odpora, zoprnosti' (imeti mevlje v riti);

• 8 slabs. 'zanicljiva, prezirljiva beseda' (balkanske razmere),

• 119 salj. 'saljiva, segava beseda' (enajsta sola) in

• 37 vulg. 'nespodobna, prostaska beseda' (posrati se pred kom).

Ugotovili smo, da je povezanost med zaznamovanostjo s posebnimi ekspresivnimi kvalifikatorji celega frazema in zaznamovanostjo sestavine pri razlicnih kvalifikatorjih razlicna. Podobno kot tovrstno povezavo ugotavlja Krzisnik (1998: 68, povzeto ze zgoraj) pri negativni konotaciji sestavine frazema ali tega, kar frazem tematizira, in predvidljivostjo socialnozvrstnega kvalifikatorja neknjizno, lahko tudi tu potrdimo zvezo med zaznamovanostjo sestavine in frazema prav pri tistih posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih, ki opredeljujejo frazem kot tak, ki ima negativni sopomen. To sta predvsem: nizko (cetrtina frazemov s tem kvalifikatorjem ima sestavino oznaceno, in sicer z vulg., ekspr., pog. in/ali slabs.) in vulg. (slabih 87 % frazemov ima sestavino oznaceno, od tega v 94 % z vulg., ostalo z nizje pog. in ekspr.).¹⁴ Pri slabs. je vzorec premajhen, da bi lahko sodili o predvidljivosti zaznamovanosti frazema na osnovi zaznamovanosti sestavine.¹⁵ Stevilo zaznamovanih sestavin je tudi pri frazemih, oznacenih s salj., dokaj visoko, vendar imajo sestavine kar 14 razlicnih kvalifikatorjev (rel., ekspr., nizje pog., iron., salj., nav. ekspr., slabs., pog., star., raba pesa, nekdaj, etn., zarg., ljubk.), zato tu o pricakovani »saljivosti« na osnovi posameznih sestavin ne moremo govoriti.

3.2  Tipologija frazemov, zaznamovanih z ekspr.

Domnevali smo, da bi lahko bil kvalifikator ekspr. ob frazemih povezan z rabo tega frazema v gradivu za SSKJ. Opozorjeno je ze bilo (Krzisnik, 1998: 63), da kvalifikatorji v SSKJ vcasih zaznamuje besedilo, v katerem se aktualizirajo jezikovne enote. Sam upraviceno negativno kritizirani zapis frazemov, tj. zapis konkretne uresnicitve (v slovarski obliki je med nestavcnimi frazemi v nasem vzorcu zapisanih 28 % frazemov), pusca moznost, da to preverimo, vsaj do neke mere odprto, vendar pa je v SSKJ sobesedila kljub temu premalo,¹⁶ da bi povezavo med gradivom za SSKJ in kvalifikatorjem ekspr. samo iz iztrzkov in citatov nedvoumno dokazali oz. da bi lahko potrdili ali ovrgli predpostavko, da kvalifikator ekspr. ob frazemu dejansko opredeljuje njegovo se dodatno, besedilno ekspresivnost.

Upostevati je treba tudi, da imajo nekateri frazemi vec kot en pomen, ki sta/so odvisni od zapolnitve praznih mest, torej od sobesedila. Tu navajam enega z razlagami iz SSKJ:

(kaj) biti taka rec/stvar:

• taka rec je bila zaradi njega 'zelo so se razburjali, vznemirjali';

• stiri dni ni taka rec 'ni (zelo) dolgo';

• ustrezi ji no, to vendar ni taka rec/taka stvar 'to ni nic posebnega, tezkega, hudega';

• nabrali ste dosti jurckov. Ni taka rec 'izraza pritrditev s pridrzkom'.

Zaradi tu nastetih dvomov smo iz gradiva samega poskusali dobiti kriterije, po katerih bi dobili razlocevalne lastnosti mnozice z ekspr. oznacenih frazemov.

3.2.1  Tipolosko opredeljivi frazemi s kvalifikatorjem ekspr.

Poskusili smo najti elemente, ki so spodbujali slovaropisce k doslednemu zapisovanju obravnavanega kvalifikatorja ob frazeme, ki tak element vsebujejo, zato smo iz vzorcne mnozice izlocili tiste skupine frazemov, ki jih (skoraj) ni najti v kontrolni skupini.¹⁸ Upostevali smo kriterije, ki se ticejo deloma izrazne, deloma pa tudi pomenske ravni frazemov. Na ta nacin smo sicer uspeli tipologizirati le 124 (23 %) frazemov,¹⁹ vendarle pa je pri frazemih, ki imajo naslednje znacilnosti, najverjetneje pricakovati, da imajo v SSKJ kvalifikator ekspr.:

3.2.1.1   Prvo skupino predstavljajo nepregovorni stavcni frazemi, tj. frazemi, ki imajo formalno stavcno strukturo, ne tvorijo pa samostojnega besedila in svoj semanticni pomen realizirajo le v kontekstu, za razliko od pregovorov, rekov (o tem gl. Petermann, 1988, op. 9, in Krzisnik, 1994a: 91). Tu sta se kot relevantni za kvalifikator ekspr. pokazali dve skupini frazemov:

a) frazemi, ki z elipso ali s kazalnim zaimkom kot elementoma besedilnega povezovanja --- rabljena sta anaforicno --- tudi izrecno formalno kazejo na svojo na kontekst omejeno pomensko realizacijo (8): 20

si zadovoljen? Kako da ne 'da, seveda'; o tem bi se dalo se govoriti/debatirati 'ni se vse razcisceno; ne mislijo vsi tako'; sto tisoc, to je ze denar 'to je velika vsota denarja'; ta je pa res debela 'ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna'; v tem grmu tici zajec 'tu je jedro problema, bistvo stvari';

da mi pri prici izgines; ²¹ da bi te strela; soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta/To pa, to 'izraza pritrjevanje'; mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne 'izraza zanikanje s pridrzkom'; je ze popravil avto? Saj to je tisto, se zacel ga ni 'poudarja zanikanje prej povedanega'; hudic, pa taka vecerja 'izraza omalovazevanje'; ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal 'izraza nevoljo, grajo'; zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj 'izraza podkrepitev resnicnosti trditve'; ne jezi me, ti recem 'izraza opozorilo, svarilo'; mi smo mi, kaj se nas ticejo drugi 'izraza samozavest'; nazadnje, kaj se nas to tice 'izraza malomarno zavrnitev'; nabrali ste dosti jurckov. Ni taka rec 'izraza pritrditev s pridrzkom'; to ti je fant 'izraza obcudovanje'; kaj takega/taksnega pa se ne 'izraza ogorcenje, zgrazanje'; odpotoval je. Kaj takega 'izraza veliko zacudenje'; nocem trditi, da ste vi vsega krivi 'izraza omilitev povedanega'; v kavarno sta sla. Tak tako 'izraza zacudenje, presenecenje'; zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto 'poudarja trditev'; prav treba ti je bilo iti v kino 'izraza nejevoljo, ocitek'; denarja tako rekoc ni vec 'skoraj ni vec'/bil je tako rekoc zmeraj pijan 'izraza omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resnicnosti'; molci, ce ti je zivljenje drago 'ce si hoces ohraniti zivljenje; ce noces doziveti kaj neprijetnega, hudega'; stel bom do tri, potem pa ... 'izraza opozorilo, da bo prislo do izvrsitve, odlocitve v najkrajsem casu';

ta je pa dobra, vsak bi ze rad gospodaril 'izraza nevoljo, grajo'/ta je pa dobra 'cesa takega nisem pricakoval; to mi ni vsec'; vlak ima zamudo. Samo to/samo tega se se manjka/samo se tega (mi) je bilo treba 'to dejstvo bo stanje se poslabsalo, izraza nezazelenost cesa'; ta je pa bosa/prazna 'to ni res, to je izmisljeno'; ves kaj, tu se pa vse neha.

a) pomenska razseznost je izrazena s primero (primerjalni del je leksemski ali stavcni) (13):

jezik ji tece kot namazan 'izraza se spretno, z lahkoto'; telebnil je kot snop v travo; dere se kot sraka/kot zerjav; jasno kakor beli dan; tecen kot podrepna muha/stenica/us; drzi se, kakor bi dren jedel 'pusto, grdo'; fant, kakrsnih gre dvanajst na ducat 'nepomemben, povprecen fant'; izginil je, kot da bi se v tla pogreznil/udrl 'nenadoma, nepricakovano'; bil je fant, kot je treba 'v vseh pogledih dober; postaven, lep'; zdaj je priloznost, da nikoli take/slisal bo pridigo, da (se) nikoli take 'zelo bo ostet'; smejal se je, da nikoli tako 'zelo'; sportnik je, da malo takih/polje je rodovitno, da malo takih 'zelo (dober)'; rad ga srkne, da nobeden tako 'zelo rad';

opekel se bos, da bo joj; tako te bom, da bos devet sonc videl 'mocno te bom udaril po glavi'; bilo je mrzlo, da je drevje pokalo 'zelo, hudo'; tako so se tepli, da je bilo vse drobno 'zelo, hudo so se tepli'; ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega 'zelo veliko';

tja v tri dni 'brez smisla, cilja'; vseh deset (prstov) si lahko oblizne, ce jo dobi 'naj bo zelo zadovoljen'; sola mu je deveta briga 'prav nic se ne zmeni zanjo'; tat je bil ze zdavnaj za deveto goro 'zelo dalec; je izginil brez sledu'; kovati koga v deveta nebesa/tretje nebo 'zelo hvaliti, povzdigovati'.

zivi iz dneva v dan 'brez cilja, brezskrbno'; vse to je dim in pena 'nepomembna stvar, nic'; priti z dezja pod kap 'iz ene neprijetnosti v drugo, se hujso'; tej stvari ni rekel ne tako ne tako 'ni povedal svojega mnenja'; zdravljenje se lahko vlece tedne in tedne 'zelo dolgo'.

a) frazemi z zvezo protipomenk (27):

noc in dan dela 'kar naprej, neprenehoma'; znebil bi se ga rajsi danes kakor jutri 'cimprej'; tak je: danes tukaj, jutri tam 'brez obstanka v istem kraju'; njegova sluzba je od danes do jutri 'nestalna, nazanesljiva'; tezav ne premagas od danes do jutri 'kmalu, hitro';

beseda sem, beseda tja, in prislo je do pretepa 'zaradi prerekanja je prislo do pretepa'; zamera gor, zamera dol, moras mu to povedati 'ceprav ti bo morda zameril'; jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati 'ceprav se bo morda jezila'; meni nic, tebi nic so mu odpovedali 'brez utemeljitve, nepricakovano'/obrne se in odide meni nic, tebi nic 'ne da bi kaj rekel, brez pozdrava';

clovek ne ve ne ure ne dneva 'ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo'; leto in dan je cakal 'zelo dolgo; priblizno leto'; njihove moznosti so bile tisoc proti ena 'zelo majhne'.

Ostala je mnozica frazemov, ki nima nobenega zgoraj omenjenega elementa, ki bi ga lahko povezovali z odlocitvijo piscev slovarja, da se frazem oznaci z ekspr. Vzroke za to bi torej lahko iskali edino v pomenskih prenosih, ki so poleg oblike vzrok za ekspresivnost kot definicijsko lastnost vseh frazemov v ozjem pomenu besede; ²³to pa bi pomenilo, da proucujemo inherentno ekspresivnost oz. da so avtorji SSKJ delno vendarle dojeli frazeme kot ekspresivne leksemske enote.

Vecina z nasimi kriteriji neopredeljivih frazemov je stavcnoclenskih (407), sledi skupina stavcnih nepregovornih (11) in trije pregovorni. Tovrstna delitev je tu zgolj zaradi preglednosti:

vsak, kdor da kaj nase, bo prisel 'prisojati komu vrednote, ceniti'/veliko da na obleko 'posveca veliko pozornost in skrb oblacenju; pripisuje veliko pomembnost oblacenju'; dati glavo/zivljenje; dati castno besedo 'zagotoviti, da je receno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno'; sosed je bi dedec in pol; vojaska/zelezna disciplina;

tako bo, kot pravim, in konec debate 'nocem, ne dovolim, da bi se govorili o stvari'; tu dobi vsaka stvar noge 'vsaka stvar se tu izgubi, izgine'; da, tako bom napravil in domovina bo resena 'stvar bo opravljena, urejena'; vino je teklo v potokih 'spili so zelo veliko vina'; tehtnica se se ni nagnila 'ni se jasno, odloceno';

vsako tele ima svoje veselje 'izraza dopuscanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga'; deli in vladaj! 'vnasaj neslogo med ljudi, narode, da jim bos lazje gospodoval, vladal'; dober je domek, ceprav ga je za en sam bobek 'dom je cloveku drag, koristen, ce je se tako majhen, skromen'.

Da bi potrdili relevantnost zgornje tipologije, smo v enake skupine razdelili frazeme iz kontrolne skupine. Spodnja tabela prikazuje stevilo frazemov v posameznih skupinah. Ker smo ugotovili razliko med stevilom nefrazemov v frazeoloskih gnezdih pri crki d in crki t (gl. vrstico »nefrazemi«), je v tabeli ohranjena locitev med crka.

Tabela 2:  Stevilo frazemov iz kontrolne skupine, razdeljenih po skupinah, znacilnih za z ekspr. oznacene frazeme v SSKJ.

Stevilo frazemov iz kontrolne skupine je v navedenih osmih skupinah majhno ali enako nic, preseneca edino vecje stevilo pragmaticnih frazemov in frazemov s primero pri crki t. Tu jih navajam v presojo bralcu, ali je med njimi in zgoraj navedenimi (tocka 3.2.1.1(b) in 3.2.1.2(a)) kaksna razlika na ravni ekspresije:

nic ne de 'nic hudega; vseeno je'; ti so, da se tako izrazim/da tako recem, prisli kot naroceni 'izraza rahlo omejitev'; ce se tako vzame, mu ni nic hudega 'izraza rahlo omejitev'; ce je tako, ukaz je ukaz, pa grem 'izraza sprijaznjenje, dopustitev'; ce je tako, pa ga ne maram 'izraza nejevoljo'; noce se vrniti, pa kaj hocemo, je ze tako prav 'izraza sprijaznjenje'; tega vam ne bom naredil. A, tako je to 'izraza presenecenje'; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto 'izraza pritrditev'; naredil bom, kakor tu sedim/pridem tako gotovo, kot tu stojim/vse je bilo tako resnicno, kot sem tukaj 'izraza podkrepitev trditve/prav gotovo'; ²⁴

pel je, kar mu je dusa dala 'z vsemi mocmi'; teci, kar ti noge dajo 'kolikor mores'; bezi, kot da bi mu gorela tla pod nogami 'zelo hitro, kolikor more'; njegove obtozujoce besede so padale po njej kakor sekira po tnalu 'bile izrecene brez prizanasanja, usmiljenja'; odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa 'zelo hitro'; spi kot top 'zelo trdno'; kot bi trenil, je bilo vsega konec 'zelo hitro'; obstal je, kot bi trescilo vanj 'v hipu'; prve dni so preziveli kakor na trnju 'so bili zelo nemirni, nestrpni; so se pocutili zelo nelagodno'; trpi kot zival 'zelo veliko, naporno dela'.

Ostaja se vedno vprasanje, ali imata mnozici frazemov, ki sta tako v kontrolni skupini kot v vzorcu ostali zunaj izpostavljenih kategorij, kaj skupnega oz. po cem se locita. Primerjave ne pokazejo nobenega pravila, ampak zgolj to, da jasnega pravila, kdaj in zakaj stoji kvalifikator ekspr. ob frazemu, ni. Slovarski iztrzki ne kazejo nobenih izrazitih razlik, na dan pa pridejo frazemi, ki so pri istem geslu enkrat oznaceni s kvalifikatorjem ekspr., drugic pa ne:

dan

• (priti) na dan s cim: ekspr. kar na dan z besedo : ni hotel z resnico na dan;

• dan na dan/dan za dnem/(i)z dneva v dan/noc in dan: ekspr. noc in dan dela, zivi iz dneva v dan : dan na dan, dan za dnem hodi sem, z dneva v dan mu govori isto;

• tja v (en) dan/tja v tri dni: ekspr. govoriti tja v tri dni : ziveti tja v (en) dan;

• pasji dnevi: ekspr. crni, pasji dnevi 'zelo neprijetni, hudi', takrat smo imeli pasje dneve 'dneve hude vrocine' : pasji dnevi 'cas od 23. julija do 23. avgusta'.

3.3  Kvalifikator ekspr. ob frazemu v frazeoloskem gnezdu in zunaj njega

Zapis frazema zunaj frazeoloskega gnezda je prav zaradi dejstva, da taksno gnezdo obstaja, nekoliko problematicno, ceprav je frazem tam vecinoma zapisan za posevno crto (prim. SSKJ I, 1987: XVII: »Ilustrativno gradivo je razporejeno po sintakticnih kriterijih /.../. V ozji sintakticni skupini so na prvem mestu zgledi iz nevtralne rabe, na koncu pa stilno mocneje obarvane zveze. Stalne zveze in stilizmi so loceni od prej navedenega gradiva s posevno crto.«). Kot je ze na zacetku navedeno, je v vzorcu 61 frazemov, ki smo jih nasli zunaj frazeoloskega gnezda; pri tem je potrebno poudariti, da je od tega 9 frazemov zapisanih pri enem od pomenov geselske besede pred razlago in za kvalifikatorskim pojasnilom (navadno) v zvezi (z) in dva s slovnicnim kvalifikatorjem s predlogom. Pri ostalih 50 frazemih ne izstopa nobena znacilnost, ki bi jih locila od z ekspr. oznacenih frazemov, ki so umesceni v frazeoloska gnezda. Celo enak delez kot v vzorcu (kar je kar nekoliko presenetljivo), torej cetrtino, bi se jih dalo razdeliti v skupine, ki smo jih izpostavili kot tipicne za frazeme, ki imajo omenjeni kvalifikator. Ker smo primerjavo izpostavili kot enega od kriterijev za dodatno ekspresivnost, smo preverili tudi Majdicevo (1970: 139) trditev, da je ob pomenih, tj. v ilustrativnem gradivu, najti vecino primerjav. Od zgoraj nastetih 13 primerjav so stiri navedene pri posameznih pomenih, ostale v gnezdu.

Da gre za nedoslednost pri umescanju frazemov, ki se je ne da utemeljiti s pojasnilom, da so stalne in frazeoloske zveze pri enem geslu prikazane kot ilustrativno gradivo, pri drugem pa so v gnezdu zaradi posebnih resitev pri redakciji zlasti obseznih gesel (SSKJ I, 1987: XVII), kazejo naslednji primeri:

• pod geslom ta je v frazeoloskem gnezdu frazem ta je pa dobra, razlozen s 'cesa takega nisem pricakoval; to mi ni vsec'; pri geslu dober pa je pri pomenu (9b) z razlago 'izraza nevoljo, grajo' naveden iztrzek ta je pa dobra, vsak bi ze rad gospodaril!;

• pri geslu drugace je pri pomenu (3b) z razlago 'podkrepitev zahteve, ukaza' zapisan iztrzek pojdi, drugace jih bos dobil; sicer pa je frazem dobiti ji (po glavi/grbi) pri geslu dobiti naveden v gnezdu;

• pri geslu tak je pri 4. pomenu, ki 'izraza veliko mero ali stopnjo tega, kar izraza samostalnik', zapisano za posevnico zdaj je priloznost, da nikoli take, nato pa v gnezdu frazem (pravzaprav zveza dveh frazemov) s kvalifikatorjem pog., ekspr. slisal bo pridigo, da nikoli take z razlago 'zelo bo ostet';

• pri geslu tako je pri 18. pomenu z razlago 'izraza zacudenje, presenecenje' navedeno v kavarno sta sla. Tak tako; nato pa v frazeoloskem gnezdu frazem odpotoval je. Kaj takega z razlago 'izraza veliko zacudenje';

• pri geslu tir je pri 5. pomenu 'ustaljen nacin zivljenja, delovanja' navedena raba frazema ti dogodki so jih vrgli iz tira, v gnezdu pa ta misel ga mece iz tira z razlago 'ga vznemirja, razburja'.

4  Sklep

S stalisca danasnjih spoznanj frazeologije je opredeljevanje frazemov v ozjem smislu s kvalifikatorjem ekspr. odvecno, kljub temu pa smo pricakovali, da za dejstvom, da nekateri frazemi v SSKJ ta kvalifikator imajo, drugi pa ne, stojijo kriteriji, ki tovrstno opredeljevanje podpirajo. Iskali smo jih v sestavinah, rabi in umestitvi frazema v geselskem clanku.

Glede povezave med ekspresivno zaznamovanostjo sestavine in frazema smo ugotovili, da je sestavina, ki je v osnovnem pomenu ekspresivna, vecinoma del enako zaznamovanega frazema, hkrati pa predstavljajo tovrstni frazemi le majhen delez vseh frazemov --- zelo velik delez ekspresivno zaznamovanih frazemov namrec nima zaznamovane sestavine, kar pomeni, da je potrebno razloge za kvalifikator ekspr. ob frazemih v SSKJ iskati drugje. Nasprotno pa lahko pri frazemih, oznacenih s posebnimi ekspresivnimi kvalifikatorji, potrdimo zvezo med zaznamovanostjo sestavine in frazema pri dveh posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih, ki opredeljujeta negativno konotacijo frazema, in sicer v cetrtini primerov pri kvalifikatorju nizko in v veliki vecini primerov pri vulg. Pri na ta nacin oznacenih frazemih se torej kaze zveza med zaznamovanostjo sestavine in frazema kot bolj relevantna.

V vzorcu samem se je dalo prepoznati nekaj skupin frazemov, ki imajo skoraj dosledno kvalifikator ekspr., vendar smo na ta nacin opredelili le slabo cetrtino frazemov, prav tako pa tudi ni razlike med kvalifikatorjem ekspr. ob frazemu v frazeoloskem gnezdu in ob frazemu v ilustrativnem gradivu. Ostane tako le moznost, da smo izbrali napacne kriterije, ali pa, da smo iskali kriterije tam, kjer jasno niti niso bili opredeljeni, kar podpirajo ugotovitve o stevilu nefrazemov v frazeoloskih gnezdih, dejstvo, da imajo isti frazemi enkrat kvalifikator, drugic ne, in umescanje istih frazemov enkrat v gnezdo, drugic zunaj njega. Ponovimo lahko Petermannovo misel (1988: 306), da avtorji SSKJ niso imeli jasne koncepcije za zapis frazemov, in dodamo, da so jih tudi s kvalifikatorjem ekspr. oznacevali predvsem intuitivno.

Literatura

Kmecl, Matjaz (1983). Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za solstvo.

Krzisnik --- Kolsek, Erika (1988). Frazeologija v moderni. Magistrska naloga. Ljubljana.

Krzisnik, Erika (1987/88). Frazeolosko gradivo v Slovarju slovenskega knjiznega jezika. Slava st. 2, 143-162.

--- --- (1989/90). Frazeologija v osnovni in srednji soli. Jezik in slovstvo st. 6, 134-141.

--- --- (1994a). Frazeologija kot izrazanje v »podobah« (91-103). V: Martina Krizaj --- Ortar, Marja Bester, Erika Krzisnik. Pouk slovenscine malo drugace. Trzin: Different.

--- --- (1994b). Slovenski glagolski frazemi. Doktorska disertacija. Ljubljana.

--- --- (1998). Socialna zvrstnost in frazeologija. XXXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofska fakultete, 53-69.

Vidovic Muha, Ada (1972). Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjizne leksike. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofska fakultete, 35-52.

Majdic, Viktor (1970). Frazeologija. Nasi razgledi st. 5. Ljubljana: Delo, 138- 139.

Petermann, Jürgen (1988). Frazeologija v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (I-IV). Sodobni slovenski jezik, knjizevnost in kultura. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 301-310.

Slovar slovenskega knjiznega jezika I (1987). Ljubljana: SAZU in Drzavna zalozba Slovenije.

Slovar slovenskega knjiznega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediscem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (elektronska izdaja) (1998). Ljubljana: SAZU in DZS.

Stramljic Breznik, Irena (1999). Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavisticno drustvo.

Toporisic, Joze (1973/74). K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo st. 8, 273-279.

Zele, Andreja (1993). Ekspresivne oz. custvenostne oznake v slovarstvu. Slavisticna revija st. 41, 529-534.

Opombe

¹

Clanek je prirejen po seminarski nalogi, ki je nastala pri podiplomskem predmetu Stilna vloga frazemov pod mentorstvom doc. dr. Erike Krzisnik.

²

Jaroslav Zima, Ekspresivita slova v soucasné cestin, Praga, 1961.

³

S stalisca formalne in vsebinske (v Zimovi (1961) terminologiji inherentne in adherentne) knjiznosti je Vidovic Muha (1972) opredelila ozko knjizno leksiko.

⁴

Crka d je bila izbrana, ker je pri njej stevilo gesel oz. geselskih clankov, v katerih se kvalifikator ekspr. pojavi vsaj enkrat, najobseznejse v 1. knjigi slovarja.

⁵

Crka t iz zadnje knjige slovarja je bila izbrana, ker je stevilo gesel oz. geselskih clankov, v katerih se kvalifikator ekspr. pojavi vsaj enkrat, priblizno enako stevilu »zadetkov« pri crki d (sicer redakcija te crke v zadnji knjigi ni najobseznejsa).

⁶

Pod enota je tu pojmovan element frazeoloskega gnezda, ki pa ni nujno frazem.

⁷

Vecinoma gre za gnezda, ki se nanasajo na celotni geselski clanek, nekajkrat pa tudi za gnezda, ki se nanasajo na en sam pomen geselske besede; tovrstna locitev tu ni relevantna in zato tudi ne posebej izpostavljena.

⁸

Stevilke kazejo in verjetno tudi splosno drzi, da je neknjizno veckrat ekspresivno.

⁹

Za to, da smo dobili 100 enot, je bilo potrebno pri crki d pregledati prvih 2266 gesel od 4793 najdenih (47 %), pri crki t pa prvih 3338 gesel od 3584 najdenih (93 %).

¹⁰

S kvalifikatorjem zaznamovana sestavina je natisnjena krepko. Ker je vec frazemov v SSKJ navedenih tako, da niso (povsod) upostevane (vse) variantne sestavine ali oblike, in ker je bilo predpostavljeno, da je konkretna raba frazema (iztrzek) eden od razlogov za kvalifikator ekspr. ob njem, je v clanku navedena enaka (torej tudi neslovarska) oblika frazema kot v SSKJ, edina sprememba je locenost variantnih delov frazema (samo tistih, ki so bili zajeti v vzorec) s posevno crto (/).

¹¹

V krepkem tisku so zapisani kvalifikatorji iz ekspresivne skupine.

¹²

300 zato, ker je to blizu stevilu »zadetkov«, ki smo jih dobili pri ostalih posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih (evfem. 294, iron. 213, ljubk. 108, nizko 290, salj. 323, vulg. 124).

¹³

Po en primer je pri vsakem kvalifikatorju naveden v oklepaju.

¹⁴

Samo sest frazemov iz te skupine nima sestavine, ki bi bila v prvotnem pomenu kvalifikatorsko zaznamovana (nastavila mu je; s tem spricevalom si lahko zadnjico obrises; odcediti si mehur; ljudje so hodili v grmovje pocepat; poda se mu kot kravi/svinji sedlo; vsi mi ze dol visijo/njihova zahteva mi dol visi); sklepali bi, da so vkljuceni v podrocje vulgarnega zaradi svoje vsebine, ne pa zaradi sredstev, s katerimi jo opomenjajo.

¹⁵

Pri prvih 300 »zadetkih« smo nasli samo osem frazemov, od tega ima eden sestavino oz. sestavini, zaznamovani s slabs. (babji gregor), eden pa s star. (crno-zolta monarhija).

¹⁶

Pri glagolskih frazemih, ki so v frazeologiji najobseznejsa skupina (Krzisnik, 1994b: 6), je vecinoma zapolnjeno le mesto osebka.

¹⁷

Varovati se koga/cesa je tudi frazem, vendar sam v SSKJ ni kvalifikatorsko opredeljen (geslo varovati), zato smo sklepali, da ima tu navedeni primer kvalifikator ekspr. zaradi frazema imeti tezko pest/roko.

¹⁸

Primerjava s kontrolno skupino sledi v tocki 3.2.3.

¹⁹

Razmerje med po teh kriterijih opredeljivimi frazemi in ostalimi v vzorcu je 1: 3,4.

²⁰

Stevilka v oklepaju pomeni celotno stevilo frazemov v tej skupini, tu jih bomo v ponazoritev skupaj s slovarsko razlago navajali pri vseh skupinah najvec 5 razen pri skupini pragmaticnih frazemov in frazemov s primero, kjer bodo zaradi poznejse primerjave s kontrolno skupino navedeni vsi primeri.

²¹

Nekateri frazemi v SSKJ nimajo navedene razlage, zlasti to velja za tiste, ki so zapisani v ilustrativnem gradivu.

²²

Po Toporisicu (1973/74: 276) so zrasleki »stalne besedne zveze, katerih pomena niti priblizno ne moremo uganiti iz besed, ki ga tvorijo«.

²³

Prim. Krzisnik (1994a: 95): »Ekspresivnost frazemov je posledica pomenskih premikov, pa tudi oblike.«

²⁴

Ta frazem lahko z izraznega vidika sodi tudi med frazeme s primero, v to skupino je bil uvrscen zaradi razlage, ki je pri prvih dveh variantah frazema izrecno pragmaticna.

²⁵

Ti podatki kazejo tudi na to, da je delo pri zadnji knjigi slovarja popuscalo.

²⁶

Verjetno pa tudi pri drugih kvalifikatorjih (prim. tudi op. 30 pri Krzisnik, 1998: 63).

²⁷

Vec primerov v vzorcu nismo nasli, ker je za tovrstno primerjanje in iskanje frazemov nasa kontrolna skupina premajhna.