Sestavine temeljne stavcne strukture.

oblikovane so predvsem glede na to, katera sestavina je poudarjena (povedek, stavek ali dolocilo po Van Valinovi razvrstitvi).¹⁶

1.4  Povezovanje in sklonsko oznacevanje¹⁷

Temeljna pojma slovnice vlog in povezav sta tudi storilec¹⁸ in prizadeti,¹⁹ t. i. makrovlogi (macroroles). Ceprav sta predstavljeni kot semanticni kategoriji, sta kljucni v povezavi med semantiko in skladnjo. Stevilo makrovlog je odvisno od prehodnosti oz. neprehodnosti glagolov, pri cemer imajo prehodni glagoli obe makrovlogi, neprehodni pa zgolj eno,²⁰ kar je seveda pogojeno tudi s stevilom dolocil, ki jih zahteva vezljivost posameznega glagola.

Ugotovimo lahko, da so skladenjske funkcije odvisne od posameznih jezikov, semanticne funkcije oz. makrovloge pa so (naj bi bile) univerzalne.

SKLADENJSKE FUNKCIJE. PRIVILIGIRANA SKLADENJSKA DOLOCILA²¹

Van Valin govori o privilegiranih skladenjskih dolocilih, pri cemer glede na jezik locimo neposredna dolocila propozicijskega jedra²² in posredna dolocila propozicijskega jedra,²³ glede na njihovo stevilo pa jezike deli na tiste z a) najvecjim stevilom makrovlog (npr. anglescina) in b) najmanjsim stevilom makrovlog (npr. dirbalscina).²⁴

SEMANTICNI MAKROVLOGI. Storilec in prizadeti sta lastna vsem jezikom, torej sta univerzalni makrovlogi. Z narascajocim stevilom dolocil, ki jih zahteva posamezno povedje, se povecuje zaznamovanost posameznega dolocila kot makrovloge.

Van Valin je v svojem seminarju predstavil mnogo primerov iz korejscine, dirbaliscine, nekaj pa tudi iz italijanscine, francoscine in anglescine, zato je morda utemeljitev njegovega pogleda na skladnjo bolj izrazita v teh jezikih, ki jih tukaj ne navajamo. Ker pa je postala ta skladenjska teorija zelo priljubljena v zadnjih letih in ker jo uporabljajo tako za preucevanje ze izumrlih kot zivih jezikov, jo v obrisih predstavljamo tudi na tem mestu.²⁵

2  Melissa Bowerman: Medjezikovni pogledi na zgodnje usvajanje prvega jezika

Mellissa Bowerman je trenutno visja raziskovalka na Institutu Maxa Plancka za psiholingvistiko. Leta 1964 je diplomirala iz psihologije na stanfordski univerzi in leta 1971 doktorirala na harvardski univerzi iz socialne psihologije. Ukvarja se z oblikovanjem konceptualnih domen prostora, vzrocnosti, casa ..., njihovo semanticno strukturiranostjo in medjezikovnimi razlikami pri ucenju jezika.

Melissa Bowerman, ki se je v svojem predavanju ukvarjala predvsem z besednim, skladenjskim in morfoloskim pogledom na zgodnje usvajanje jezika, si je za ponazoritev svojega dela izbrala razlicno dojemanje predlogov v vec jezikih. Kot izhodiscni sistem je predstavila predloge, ki oznacujejo prostorska razmerja v anglescini, in jih primerjala z nemskim, korejskim in tudi majevskim jezikom tzotzil.

Nove raziskave, ki so bile narejene v zadnjih desetih letih, kazejo, da med jeziki obstajajo bistvene razlike v domnevnih temeljnih pomenih oz. v tem, kako so ti razvrsceni. Otroci so se ze pri 18 mesecih skupaj s sovrstniki sposobni uciti jezikovnospecificnih semanticnih sistemov. Pri tem nastajajo tezave pri povezovanju oblike in pomena, zato morajo otroci s svojimi kognitivnimi zmoznostmi oblikovati nove semanticne kategorije na osnovi izkusenj z jezikom.

Tezave s povezovanjem oblike in pomena²⁶ pri usvajanju jezika, povezane z razlicnimi konceptualnimi domenami, so bile razvrscene tudi po Talmyjevi tipologiji.²⁷ Z analizo napak, ki so jih otroci delali pri uporabi predlogov, pa so prisli do ugotovitve, da otroci ze zelo mladi razvijejo obcutek za tipoloske lastnosti v svojem jeziku in jih nato uporabljajo v svojem lastnem (hipoteticnem)²⁸ sistemu. Melissa Bowerman je predstavila se ugotovitve primerjalne raziskave o vsebini in obliki posameznih snovi,²⁹ s cimer je dodala novo spoznanje k vprasanju, da imajo jezikovnospecificni semanticni sistemi kognitivne posledice tudi pri odraslih.

3  Daniel L. Everett: Besedotvorje v jezikoslovni teoriji: primer omejitev, ki jih lahko krsimo

Daniel L. Everett je mednarodni jezikoslovni svetovalec in deluje pri Sociedade Internacional de Lingüístical. Vec let je bil izredni profesor na University of Campinas v Braziliji, kjer je preuceval mnoge indijanske jezike, skoraj sest let pa je prebival med amazonskimi Indijanci.

V svojem predavanju se je posvetil pojmu leksikalne neokrnjenosti³⁰ kot omejitve pri oblikovanju besed. Chomsky v svojem minimalisticnem programu³¹ predstavlja omejitev, ki je ni moc krsiti,³² na drugi strani pa slovnica vlog in povezav in leksikalno-funkcijska slovnica to dopuscata.

Najbolj zanimiva pa je bila vsekakor predstavitev indijanskega jezika wari, kjer lahko cele povedi postanejo glagoli.³³ Pri tem nov povedek (torej poved) dobi vse fonoloske in morfosintakticne znacilnosti enobesednega glagola. To, da se vlozena poved spremeni v glagol, se kaze v naslednjih skladenjskih in fonoloskih spremembah.

3.1   Vlozena poved se pojavi na mestu povedka v stavcni zgradbi.

3.2   Vlozena in v glagol spremenjena poved je prenaglasena, spregana, zlozena tako kot vsak drug glagol.

3.3   Samo zadnji zlog vlozene povedi ima glavni naglas. (To bi v primeru, da bi slo za vlozeno poved in ne za iz nje nastali »glagolski« povedek, krsilo obicajno pravilo naglasevanja, ki glavni naglas namesca na zadnji zlog vsake besede.)

3.4   Ni nobenega drugega glagola v stavcni zgradbi.

3.5   Obrazila morajo slediti vlozeni povedi.

Stavcna zgradba v glagol spremenjenih povedi ni na noben nacin zaznamovana. Everett moznost v kakrsnega koli (casovnega ali necasovnega) pregibanja razlaga s kljucno vlogo klitik.³⁴

Pojav, ki se kaze v jeziku wari, predstavlja resno tezavo za minimalisticni program N. Chomskega, mogoce pa ga je z manjsimi prilagoditvami razloziti z leksikalno-funkcijsko slovnico. Se bolj ustrezna so po Everettovih besedah nacela slovnice vlog in povezav do tiste stopnje, na kateri vgradimo jasen nabor moznih krsitev v besedotvorju.

4  James Pustejovsky: Generativni leksikon in semanticna teorija

James Pustejovsky je redni profesor racunalniskih znanosti na Brandeis University. Vodi raziskave na podrocju racunalniskega jezikoslovja, leksikalne semantike, besednega vedenja in sprejemanja ter izlocevanja informacij.

Predstavil je novejse izsledke na podrocju teorije generativnega leksikona, ki omogocajo koncno stevilo besed za poimenovanje, se posebej tiste, ki se nanasajo na dvojnost sestavljanja in teorijo povezovanja dolocil. Izhodisce njegovega predavanja sta bili dve vprasanji:

a)  Kaksno je nase besedno védenje, ki omogoca koncno stevilo besed v neomejenem stevilu situacij, in da lahko dalje ob uspesni uporabi govorimo o svetu v teh kontekstih?

b)  Je besedno znanje moc lociti od sposobnosti kategoriziranja in uvrscanja (temeljnih, osnovnih) konceptov v svetu?³⁵

Ker je smisel njegovega raziskovanja predvsem v iskanju ustreznih racunalniskih resitev, ki bi omogocale oblikovanje in prenos naravno jezikovnih pravil v racunalnike, je moral dolociti orodja za kategorizacijo posameznih tipov.³⁶

Predstavitev njegove teorije je bila dejansko ponazorjena predvsem z oblikami razlicnih moznosti racunalniskih zapisov, ki bi uresnicevali izhodiscno tezo, vendar jih na tem mestu ne bomo navajali.

5  Ranko Matasovic': Sinhrona in diahrona tipologija skladenjskih struktur

Matasovic' je izredni profesor na oddelku za jezikoslovje na zagrebski univerzi, ukvarja pa se predvsem s primerjalno slovnico indoevropskih jezikov (posebej se s keltscino, baltoslovanscino, latinscino in hetitscino) in jezikovno tipologijo.

5.1  Skladenjska tipologija

Svoje predavanje je zacel s predstavitvijo skladenjske tipologije, ki locuje

a)   absolutne univerzalije (npr. vsi jeziki imajo glagole),

b)   posledicne (implicirane) univerzalije, ki nastanejo znotraj jezikov zaradi posamicnih znacilnosti (npr. jeziki z dominantnim besednim redom glagol --- osebek --- predmet (VSO) imajo vedno proklitike, nimajo pa enklitik),

c)   diskretne tipe jezikov (glede na razvrstitev osebka, predmeta in povedka),

d)   nediskretne tipe oz. ergativne jezike,³⁷

e)   splosno definicijo osebka (po Keenanu, 1975):³⁸

1.   osebek v stavku ne more biti izpuscen, ce zelimo ohraniti smiselnost povedi,
2.   osebek dolocuje povratne zaimke,
3.   osebek je navadno izhodisce/tema,
4.   ce se povedek ujema s samostalnisko besedno zvezo, potem se ujema z osebkom,
5.   ce se vec glagolov nanasa na isto dolocilo, potem je to skoraj vedno osebek (Primoz pije sok in gleda televizijo),
6.   osebek navadno stoji pred predmetom v stilno in pragmaticno nezaznamovanih    povedih,³⁹
7.   osebek je navadno v povedi agens,
8.   osebek velelnih povedi je skoraj vedno enak naslovniku.

Po Harrisu in Cambellu (1995)⁴⁰ obstajajo trije tipi skladenjskih sprememb.

a)  Ponovna analiza: mehanizem, ki spremeni osnovno sestavo skladenjskega vzorca in ne vkljucuje nobenih sprememb na povrsinski zgradbi.

b)  Razsiritev: kaze se v spremembah povrsinske zgradbe in ne vkljucuje takojsnje ali bistvene spremembe osnovne zgradbe.

c)  Izposojanje: sprememba, v kateri je posnetek skladenjskega vzorca enega jezika vkljucen v drugega kot gostujoci vzorec v kontaktnem jeziku.⁴¹

Nacelo diahrone stabilnosti: semanticno in kognitivno pogojene skladenjske znacilnosti so diahrono stabilne, pragmaticno motivirane pa diahrono nestabilne.

5.3  Diahrone napovedi slovnice vlog in povezav (RRG)

5.3.1  Slovnicne znacilnosti sirsega znacaja se razvijejo v taksne z ozjim znacajem:

1.  glagolski cas v glagolski vid (in ne obratno), 2.  kazalni zaimki v clene (in ne obratno).

5.3.2   Napoved RRG je, da ce ima glagolski vid resnicno kognitivno osnovo, potem bo do spremembe v zgodovinski shemi razvoja razlicnih jezikov prislo samo pri enem od glagolskih vidov.⁴²

5.3.3 Spremembe glede pravil povezovanja

Tako je npr. v praslovanscini veljalo, da je bil rodilnik ob drugem dolocilu makrovloge, ce je bilo to zanikano.

V vecini slovanskih jezikov se je to pravilo spremenilo, da je rodilnik ob drugem dolocilu makrovloge, ce je zanikano ali ce oznacuje mosko in zivo.

6  Konferenca

Konferencni del je potekal od petka, 8. septembra 2000, do nedelje, 10. septembra. Prispevke lahko razdelimo v tri vecje skupine:

a)  usvajanje jezika in otrokovo zgodnje ucenje,

b)  proucevanje posameznih skladenjskih kategorij, predvsem z vidika slovnice vlog in povezav,

c)  konceptualne metafore.

Najvec prispevkov je bilo seveda povezanih s skladnjo, pri cemer se je slovnica vlog in povezav pokazala uporabna tudi za (ponovno) proucevanje svetopisemskih besedil, predvsem pa za mnoge, nam skorajda nepoznane jezike, ki so jih predstavile ruske znanstvenice.

Zadnja skupina je nakazala tudi uporabnost oblikovanja konceptualnih metafor pri poucevanju tujega jezika, saj so prenekatere konceptualne metafore razsirjene v skoraj vseh jezikih, kar olajsuje spoznavanje novega jezika.

Konference in seminarja v Dubrovniku se je udelezilo okoli 60 tecajnikov iz vec kot 20 drzav.

Viri in literatura

New Theoretical Perspectives on Syntax and Semnatics in Cognitive Science. Zbornik povzetkov seminarskih prispevkov.

Izrocki posameznih predavateljev.

Toporisic, Joze (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalozba.

Toporisic, Joze (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Krizaj Ortar, Martina (1985). Vezljivost samostalniske besede. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Bußmann, Hadumond ((*(SUP>21990). Lexikon der Sprachwissenschaft. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag.

Crystal, David (1989). A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Basil Blackwell Ltd. Cambridge Center.

Opombe

¹

Avtor je svoje predavanje naslovil preprosto s Skladenjska teorija, ceprav se je v njem predstavil kot utemeljitelj nove teorije z imenom Role and Reference Grammar, torej slovnice vlog in povezav.

²

Da bi se izognili nepotrebnim terminoloskim nesporazumom, ki nastanejo v takih primerih, bom vedno navajala tudi angleske ustreznice.

³

Tega leta je N. Chomsky objavil knjigo z naslovom Aspects of the theory of syntax, Cambridge.

⁴

Izhodiscno poimenovanje oz. slovenski prevod, ki ga predlagam, je podcrtan.

⁵

GB Theory se nanasa na objavi Chomskega iz leta 1981 in 1986, ko je izdal Lectures on government in binding (GB) in kasneje Barriers. V 80-ih je bila omenjena teorija glavna smer njegovega raziskovanja.

⁶

Prim. Chomsky, Noam (1995). The minimalist program. Cambridge, MA: MIT Press.

⁷

Bolj ali manj uveljavljena kratica zanjo je RRG.

⁸

V predavanju D. Everetta se je npr. izkazalo, da imajo nekateri indijanski jeziki lahko v vlogi povedka celotne povedi.

⁹

Ang. agreement. S tem pojmom zajema predvsem vpliv posameznih delov stavka na ostale, lahko bi prevedli tudi dolocanje, kar bi bilo morda ustreznejse, zaradi terminoloske zasedenosti ujemanja v nasi skladenjski teoriji.

¹⁰

Chomsky, N. (1998). Minimalist inquiries: the framework. MIT OPL 15. Dept. of Linguistics, MIT.

¹¹

Van Valin, R. D. Jr. (1993), Advances in Role and Reference Grammar. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins in Van Valin, R. D. Jr. & La Polla, R. J. (1997). Syntax: Structure, meaning & function. Cambridge: Cambridge University Press.

¹²

Avtor uporablja izraz grammars zaradi pravil, ki jih oblikujejo otroci na podlagi svojih zmoznosti usvajanja.

¹³

Toporisic v Novi slovenski skladnji sloveni core s propozicijskim jedrom, Van Valin vanj steje vsa dolocila, ki nastopajo v stavku zaradi vezljivosti posameznega glagola, mednje pa sodijo samo dolocila, ki so v stavku zaradi obvezne glagolske vezljivosti.

¹⁴

Van Valin govori o periphery, predvsem naj bi to locevalo skladenjsko oznako od semanticne.

¹⁵

Povzeto po: Lambrecht, Knud (1994). Information structure and sentence form. Cambridge: Cambridge University Press.

¹⁶

Npr. poudarjen povedkov del: ang. a) My car/It broke DOWN.; it. b) (La mia macchina) si è ROTTA.; c) fr. (Ma voiture) elle est en PANNE.; c) jap. (Kuruma wa) KOSYOO-si-ta.

¹⁷

Linking and Case Marking.

¹⁸

Pojmu 'vrsilec' za an. actor se namenoma izogibam zaradi uveljavljenih terminov pri oznacevanju globinskih sklonov. Storilec lahko oznacuje tudi vrsilca (dejanja), ni pa nujno (lahko tudi nosilec lastnosti, dogajanja).

¹⁹

Za an. undergoer.

²⁰

V slovenscini je seveda mogoca polnopomenska poved Dezuje, v anglescini pa se glasi It rains.

²¹

Privilegirana skladenjska dolocila --- PSD (privileged syntactic argument --- PSA).

²²

An. Direct Core Argument(s).

²³

An. Oblique Core Argument(s).

²⁴

Pri hierarhiji izbiranja makrovloge, ki bo zavzela mesto osebka, je storilec visje od prizadetega. Dirbalscina in ostali (skladenjsko) ergativni jeziki pa makrovlogo, ki je na najnizjem mestu, vedno izberejo za osebek. Pri prehodnih glagolih je prizadeti vedno osebek, pri neprehodnih glagolih pa je osebek tista makrovloga, ki nastopa ob glagolu (npr. storilec pri glagolu 'teci' in prizadeti pri glagolu 'umreti'). Ti jeziki pa z antipasivizacijo prehodne glagole spremenijo v neprehodne in tako storilec postane osebek. (Celotna opomba je odgovor profesorja Van Valina na vprasanje o najnizjem stevilu makrovlog.)

²⁵

Verjetno ne bo odvec tudi naslov spletne strani, ki jo ima slovnica vlog in povezav: .

²⁶

An. form-meaning mapping.

²⁷

Talmy, L. (1991). Path to realization: A typology of event conflation. Proceedings of the Berkeley Linguistics Society, 17.

²⁸

Na to trditev spet kazejo napake. Primeri so bili predvsem angleski in korejski, zato bom navedla le nekaj angleskih. Otrok pri starosti 8 let 7 mesecev rece: I have an idea but it won't approve to you or daddy. (Namesto: you or daddy won't approve of it.)

²⁹

Otroku so pokazali npr. plasticni glavnik, potem je moral izbrati med lesenim glavnikom in zlomljenimi plasticnimi koscki. Raziskava je potekala med angleskimi in korejskimi otroki, pri cemer so se angleski veckrat odlocali, da bodo sledili obliki --- povezovali so glavnike, korejski pa materialu --- povezovali so plasticne predmete.

³⁰

An. lexical integrity.

³¹

Prim. op. 5.

³²

Nasprotno od Chomskega in njegovih naslednikov zagovorniki razprsene morfologije (Distributed Morphology) poudarjajo, da skladnja praviloma ne vpliva na vse, kar je podobno leksikalnim enotam, ampak na podlagi teh oblikuje stavcne strukture. Prim. D. Everett, Contraints on Word --- Formation. Constraint-Based Morphology (seminarski izrocki).

³³

Primer »glagolskega« povedka, ki je nastal iz povedi: Pan' 'am ta' tara ma' ina -on xa'. (Priblizen prevod bi bil: »Verjetno se bom izgubil, bo verjetno (rekel)«, jaz (menim) (o) mojem mlajsem bratu.) Vse kar je v oklepajih, ni eksplicitno povedano.

³⁴

Everett je avtor knjige Why There are No Clitics, Summer Institute of Linguistics, University of Texas at Arlington, Dallas, Texas, 1996.

³⁵

Predvsem se sklicuje na teorijo A. Wierzbicke.

³⁶

1) Qualia kot koherenca, ki oblikuje povezave med posameznimi tipi. 2) Razvrstitev v kompleksnosti tipov. 3) Pomen za uporabo zgradbe teh tipov.

³⁷

Tako v hrvascini kot v slovenscini najdemo nekatere ergativne vzorce v besedotvornih postopkih: rokopis = to, kar pise roka, vendar pa ribolov = to, da lovi ribo in ne *to, kar lovi riba.

³⁸

Keenan, Edward L. (1976). Toward a Universal Definition of »Subject«. LI (ur.), 303-335.

³⁹

Tudi v slovanskih jezikih osebek po Matasovic'evem mnenju navadno stoji pred predmetom, razen v topikaliziranih ali drugace zaznamovanih povedih. Tako navadno ne bi mogli reci Tineta sem videla vceraj razen v primeru, ce bi slo za odgovor na vprasanje Kdaj si videla Tineta in kdaj Ano?

⁴⁰

Harris, A. C. & Cambell, L. (1995). Historical Syntax in Cross-Linguistic Perspectiv. Cambridge: Cambridge University Press.

⁴¹

Prvotna oblika gostujocega vzorca se kaze kot skladenjski kalk, ki pa lahko z razvojem postane tvoren tudi v kontaktnem jeziku.

⁴²

V nemscini npr.: mögen --- pret. mag 'imeti rad', können --- pret. kann 'moci', wissen --- pret. weiss 'vedeti', dürfen --- pret. darf 'smeti' ...