Jezik ob meji

Razpravo o jeziku na Primorskih slovenisticnih dnevih (v nadaljevanju PSD) smo poimenovali Jezik ob meji, saj je izhodisce vseh jezikovnih in jezikoslovnih razprav dozivljanje in pojmovanje razmerja s primorskim prostorom: iz prostora izvirajo in se v njem napajajo ter vanj vracajo strokovna spoznanja. Stalnica primorskih slovenisticnih srecevanj je tudi oblika razprave --- okrogla miza o jeziku. Njen najpomembnejsi prispevek je povezovanje jezikoslovne teorije in solske prakse, raziskovanja in poucevanja, zivljenja in strokovnih dognanj.

Ali ima prostor primorskih slovenisticnih dnevov kaksne jezikovne znacilnosti? Nedvomno je njegova najopaznejsa znacilnost obrobnost. Zivimo na robu slovenskega etnicnega ozemlja in smo najbolj izpostavljeni vplivu tujih jezikov, v vsakem od treh drustev pa so okoliscine drugacne. SD Trst --- Gorica --- Videm dozivlja prizadevanje in boj za priznanje slovenske narodne skupnosti v Italiji ter najvecjo asimilacijo. Slovenisti SD Koper se srecujejo z vprasanji sobivanja dveh jezikovnih skupnosti in srecevanja slovenscine in italijanscine v javnem in zasebnem zivljenju; v vecjezicnem sporazumevanju v Istri je polozaj se zapletenejsi. Na podrocju SD Nova Gorica se kazejo vse znacilnosti jezikovnega dogajanja v Republiki Sloveniji, zaradi neposredne blizine drzavne meje pa so opaznejse kot drugje.

Zivljenje na robu slovenskega etnicnega prostora ob srecevanju s pripadniki drugih jezikovnih skupnosti istocasno (lahko) pomeni mocnejse dozivljanje slovenstva in zavest o njegovih znacilnostih. Sola je za ucence in dijake najpomembnejsi posrednik in oblikovalec nacionalne in kulturne identitete. Za to potrebno znanje jim posredujejo razlicni predmeti, spoznanja o jezikovnih dogajanjih pa samo oz. predvsem slovenski jezik s knjizevnostjo.

V enajstih letih Primorskih slovenisticnih dnevov se oblika razprave Jezik ob meji ni dosti spreminjala; PSD so se obogatili predvsem vsebinsko. Organizacijski odbor vsako leto povabi k sodelovanju primorske teoretike in praktike ter neprimorske strokovnjake, ki v tem prostoru raziskujejo. Vse od zacetka so vabljeni tudi ucitelji razrednega pouka. Sodelavci prijavljajo referate ali obljubijo (samo) sodelovanje v razpravi, vsi pa posljejo svoja izhodisca za razpravo ter s tem omogocijo pripravo drugim udelezencem.

Vecletno strokovno poglobljeno delo v okviru PSD je gotovo prispevalo h kakovostnejsemu delu v solski praksi in z izmenjavo mnenj omogocilo uciteljem materinscine drugacno razumevanje mnogih sodobnih druzbenih pojavov. Nedvomno so razprave zanimive, vendar so glede na pomen premalo odmevne v javnosti. Vsi referati so bili objavljeni v reviji Primorska srecanja, nekatere razprave je posnel Radio Trst A, v prihodnosti pa si bomo prizadevali za neposrednejse porocanje o poteku razprave. S tem zelimo omogociti boljsi pretok jezikovnih in druzbenih spoznanj na Primorskih slovenisticnih dnevih v javnost. V jeziku se namrec zelo hitro odslikavajo vsa druzbena razmerja, za njihovo razumevanje in interpretacijo pa so potrebni obcutljivost, strpnost in dovolj strokovnega znanja.

V razpravi Jezik ob meji aprila 2000 v Kopru smo ugotavljali, da sta si okrogli mizi v Novi Gorici 1999 in Kopru 2000 podobni po tem, da nagovarjata slabsanje polozaja slovenscine v javnosti. Zato naj najprej povzamem novogorisko razpravo.

V razpravi v Novi Gorici 1999 so sodelovali Barbara Baloh, Vesna Gomezel Mikolic, Elen Slavec in Vesna Vlahovic iz SD Koper; Majda Kaucic Basa iz Trsta in Tomaz Sajovic iz Ljubljane; Alenka Celik, Mateja Gomboc, Danila Zuljan Kumar in Marija Mercina (vodila sem razpravo in imela referat)² iz Nove Gorice.

V svojem prispevku je dr. Tomaz Sajovic s Filozofske fakultete v Ljubljani predstavil razvoj casnikarskega jezika v 19. stoletju in v njegovem okviru izjemnost primorskega tiska.

Danila Zuljan Kumar je na osnovi analize vprasalnikov in poznavanja briskega narecnega govora ugotavljala, koliksen je vpliv novogoriskega pogovornega jezika na jezik Bricev oziroma kako Osimska cesta vpliva na jezikovno podobo Brd.

Dr. Majda Kaucic Basa je v razpravi prispevala teoreticna izhodisca za analizo primorske druzbene in jezikovne stvarnosti. Z izsledki svojih raziskav jo je dopolnjevalo vec razpravljalk. Vesna Gomezel Mikolic je razpravljala »o vplivu narodne in jezikovne zavesti na sporazumevalno zmoznost govorca --- pripadnika nekega naroda,« o razmerju med narodno zavestjo in sporazumevalno zmoznostjo v tem jeziku. Elen Slavec je zanimalo »razmerje med zakonsko dolocenimi priloznostmi za javno rabo jezikov in dejanskim govornim vedenjem posameznikov, ki se morajo v vsakodnevnem zivljenju odlocati, kateri jezik izbrati v doloceni govorni situaciji. /.../ Potrebno bi bilo imeti tako jezikovno politiko, ki bi razvijala jezikovno vedenje, da bi vsak posameznik, ki zivi na dvojezicnem podrocju, znal suvereno in lojalno uporabljati svoj jezik, ne da bi bila pri tem prizadeta njegova narodna zavest.«

Razveseljivo obsezna in tehtna je bila razprava v zvezi s solsko prakso oziroma predstavitev raziskave o jeziku ucencev in dijakov. Vesna Vlahovic je preucevala razmerje med narodno zavestjo in jezikovno zmoznostjo dijakov. Barbara Baloh je preucevala interference v nalogah ucencev italijanske sole v Izoli. Izhodisce razprave Alenke Celik je bilo porocilo o raziskovalnem delu ucencev Milojke Strukelj v Novi Gorici in nato vprasanja o jezikovni kulturi v osnovni soli, moznosti ozavescanja in izboljsevanja. Mateja Gomboc je analizirala vnasanje besed iz italijanscine prek narecja in predstavila svoje delo pri njihovem odpravljanju.

Med razpravo se ob tako zbranih osvetlitvah razlicnih problemov, ki jih posamicno poznamo ze prej, jasneje pokazejo vprasanja in dileme. Najbolj nesprejemljiva in boleca sta dva pojava, na katera smo opozarjali v obeh razpravah.

• Manjvrednost slovenscine kot znanstvenega jezika, saj so na nekaterih fakultetah clanki predavateljev in naloge studentov vrednoteni vise, ce so napisani v tujem jeziku. Na znanstvenih srecanjih, ki jih prirejajo slovenske znanstvene ustanove na ozemlju slovenske drzave, veckrat potekajo predavanja in sporazumevanje v neslovenskem jeziku.

• Z javnimi napisi v italijanskem jeziku bolj v notranjost Republike Slovenije, v prostoru, ki ni zakonsko dolocen kot dvojezicno obmocje, ker bi na njem ziveli pripadniki italijanske jezikovne skupnosti, zmanjsujemo prostor suverene slovenske drzave. Neznanje, brazbriznost ali napacno razumljena vljudnost in prijaznost nas spreminjajo v tujce v lastni dezeli.

Sama sem predstavila teoreticno ozadje popravljanja solskih nalog in odpravljanje jezikovnih napak. Pri tem je pomembno sodelovanje dijakov --- od razumevanja razlage do sistematicne poprave po jezikovnih ravninah, odpravljanje vnasanja iz tujih jezikov in nezbornega jezika. Opozorila sem na poseben problem nepravilnih stavkov, v katerih se ne ujemajo slovnicne in pomenske lastnosti skladnikov. Domnevam, da je vzrok v tem, da dijaki v materinscini sicer poznajo veliko stavcnih vzorcev in besed iz iste besedne druzine, vendar ne obvladajo njihovih pomenskih odtenkov in rabe. Razlaganje takih napak, popravljanje in odpravljanje zahteva vec casa: najprej je potrebno poiskati vec stavkov s pravilnimi resitvami, da ucenec razume, kaj je narobe. Se vec truda je potrebno za odpravo takih napak.

Silvana Mislej je v izhodiscu svojega prispevka poudarila pomen ucenja knjiznega jezika pri vseh predmetih. S primeri in analizo predstavlja pisna besedila, v katerih je razviden vpliv prvega jezika --- narecja ali neslovenskega jezika oziroma neobvladovanje slovenskega knjiznega jezika. V besedilih, ki so jih napisali ucenci 5. in 6. razreda osnovne sole, so pravopisne in slovnicne napake ter vnasanje iz neknjiznih zvrsti in tujih jezikov, pa tudi razlicne tezave pri tvorjenju povedi in besedil. S primerjavo med pisnimi izdelki ucencev v razlicnih obdobjih dokazuje pomen in uspesnost dopolnilnega pouka.

Prispevek Ksenije Cernigoj je porocilo o raziskavi slenga ucencev na Osnovni soli Danila Lokarja, opravljeni pri jezikovnem krozku na isti soli: od iskanja ustrezne literature in metode do raziskave. Meni, da sleng preucujejo predvsem na severovzhodu Slovenije, in predlaga sodelovanje med razlicnimi preucevalci. Odnos ucencev do knjiznega jezika je pogosto tak, kot ga izkazujejo odgovori iz ankete: »Kot da to nisem jaz. Kot da govori nekdo drug.« »Knjizni jezik se cudno slisi. Navajeni smo narecja in slenga. Govorili bi bolj sprosceno.« »Ko govorimo knjizno, nas je sram.« »S slengom lahko vec poves, obstajajo besede, ki jih ne mores zamenjati s knjiznimi.« V porocilu so zanimive ugotovitve ucencev po analizi besedila iz Drugacnika, da v slengu ni veliko izrazov za lepo, dobro in prijetno, vec pa za izrazanje nezadovoljstva, zavracanja in razocaranja. Analizirali so tudi razlike med slengizmi in vulgarnimi besedami. Ksenija Cernigoj zakljucuje z ugotovitvijo: »Obstaja moznost, da imajo svoj sleng manjse skupine na soli; ta govorica bi morda bila bolj ziva, duhovita, izvirna ..., a je za raziskovanje se manj dostopna.«

V enajstletnem delovanju so Primorski slovenisticni dnevi imeli pomembno vlogo pri ozavescanju jezikovnih znacilnosti primorskega prostora na obeh straneh meje. Pri tem smo tudi veckrat poudarili potrebo po sistematicnem spremljanju jezikovnih pojavov v soli, za kar bo potrebno se izdelati ustrezno metodologijo. Spremenjeni polozaj slovenscine, ki je prvic v zgodovini zares drzavni jezik, pomeni tudi zahteve po drugacnem ovrednotenju in znanju jezika. Zaradi zemljepisnega polozaja zunaj meja RS ali blizu meje primorski slovenisti ze desetletja dozivljamo izkusnjo neposrednega srecevanja s tujimi jeziki v razlicnih vlogah, zato so ta spoznanja zanimiva tudi za druge sloveniste, ki se bolj neposredno srecujejo z njimi v zadnjih desetih letih.

Primorski slovenisticni dnevi so ohranili in obogatili vse pozitivne dosezke in oblike svojega delovanja. Uspesno sodelujemo z ustanovami in strokovnimi dejavniki v okolju, vec pa bo potrebno narediti za odpiranje jezikovnih razprav v javnosti.

Opombe

¹

PSD v Novi Gorici od 15. do 17. aprila 1999, razprava Jezik ob meji 16. 4. 1999; v Izoli od 13. do 15. aprila 2000, Jezik ob meji 14. 4. 2000.

²

Referat Prostor --- dom jezika je objavljen v Primorskih srecanjih 1999, let. 23, st. 218, str. 476-479.

³

Silvana Mislej in Ksenija Cernigoj poucujeta na Osnovni soli Danila Lokarja v Ajdovscini.