13. mednarodni slavisticni kongres - Ljubljana 2003

(Sprejeta na zasedanju predsedstva Mednarodnega slavisticnega komiteja, Zagreb, 16.- 18. oktobra 2000)

1.0  Jezikoslovje

1.1  Lingvogenetski, etnogenetski in zgodovinsko- filoloski vidiki

Geneza slovanskih jezikov v kontekstu praslovanske dialektologije (s posebnim ozirom na juznoslovanske jezike). Slovanska etimologija med besedotvorjem in semantiko. Paleoslavistika. Tekstologija in izdajanje spomenikov.

1.2  Arealni vidiki

Arealno raziskovanje slovanskih jezikov (baltica, carpatica, germanoslavica, austroslavica, hungaroslavica, dacoslavica, balkanica). Dialekti slovanskih jezikov - -- nastanek, razvoj, sodobno stanje. Interdisciplinarnost pri dialektoloskih raziskavah. Perspektive, metode in tehnike lingvisticne geografije.

1.3  Strukturni, tipoloski in konfrontacijski vidiki (na vseh jezikovnih ravninah)

Aktualni problemi znanstvenega raziskovanja sodobnih slovanskih jezikov. Dinamika in tipologija razvojnih sprememb v slovanskih jezikih. Tipoloska podoba slovanskega stavka v metajezikovnem primerjalnem planu. Leksikoloski in frazeoloski neologizmi v slovanskih jezikih na prelomu tisocletij. Razvojni procesi na podrocju terminologije in razmerja med slovanskimi jeziki. Strukturna tipologija slovanskega imenskega fonda.

1.4  Sociolingvisticni in pragmaticni vidiki

Jezikovna zvrstnost. Jeziki v stiku (slovansko-slovanski jeziki, slovansko- neslovanski jeziki). Vloga nacionalnega jezika v oblikovanju nacionalne kulture. Jezikovno nacrtovanje in jezikovna politika v drzavah z enim od slovanskih jezikov kot uradnim. Polozaj slovanskih jezikov v svetu sodobne komunikacije in tehnologije ter vprasanje vecjezicnosti. Sociolingvisticni vidiki in periodizacija v slovanskih knjiznih jezikih. Kriteriji knjiznosti v slovanskih jezikih. Premiki v juznoslovanskih knjiznih jezikih v zadnjih desetletjih. Soobstajanje knjiznega jezika in neknjiznih zvrsti v slovanskih jezikih. Slovanski jeziki in procesi evropske integracije in globalizacije.

1.5  Teoreticni in metodoloski vidiki v preucevanju slovanskih jezikov

Uporaba novih tehnologij na jezikovnem gradivu slovanskih jezikov. Korpusi slovanskih jezikov. Kognitivni pristop v jezikoslovju.

2.0  Knjizevnost. Kulturologija. Folkloristika.

2.1  Posebni temi

2.1.1  Adam Mickiewicz, Aleksander Puskin, France Preseren v slovanskem in evropskem kontekstu.

2.1.2  Problematika ustvarjanja v emigraciji.

2.2  Teoreticni vidiki

Sodobne smeri literarne vede v slovanskem svetu. Funkcije literature v slovanskem svetu. Splosna primerjalna literarna veda in slovanske literature. Tematologija na kriziscu med literarno vedo, kulturologijo in lingvistiko (tema, medbesedilnost, model sveta).

2.3  Literarnozgodovinski vidiki

Tipologija nastajanja slovanskih literatur. Evolucijska tipologija zanrov v slovanskih literaturah. Kontinuiteta in diskontinuiteta literarnih procesov od srednjega veka do postmodernizma (s posebnim ozirom na problem literarnosti). Tematoloska in imagoloska razmerja med slovanskimi literaturami. Fantastika v slovanskih literaturah. Literatura odpora. Regionalizem in dialektalnost v literaturah slovanskih narodov. Slovanske knjizevnosti narodnih manjsin in diaspore. Slovanske literature na ozadju in v okrozju neslovanskih literatur.

2.4  Kulturoloski vidiki

Spremembe literarnega zivljenja na prelomu tisocletja (vpliv socialno-politicnih sprememb in novih medijev). Narodno osamosvajanje in reinterpretacija preteklosti (literatura, jezik, kultura in zgodovina). Globalizacija, kulturna identiteta in multikulturnost --- problemi v slovanskem svetu. Recepcija slovanske dramatike na neslovanskih podrocjih. Literatura in filozofska ter religiozna misel. Mnozicna kultura.

2.5  Folkloristika

Folklorni tekst v kontekstu kulture. Korpusi sodobne slovanske folklore. Razmerje med pojmovanjem tradicije v literarni zgodovini in folkloristiki. Razmerje med ustno in pisno knjizevnostjo (s poudarkom na spreminjanju mej med njima). Sodobne tendence v literarni zgodovini in folkloristiki.

3.0  Zgodovina slavistike

3.1  Posebna tema

Josef Dobrovsk (1753-1829) v kontekstu evropskega razsvetljenstva in druzboslovnih znanosti. Vloga Josefa Dobrovskega pri oblikovanju slovanskih nacionalnih filologij. Pogledi Josefa Dobrovskega in Jerneja Kopitarja na starocerkvenoslovanski jezik in jezikovno- kulturoloske vidike slovanskega pismenstva v Karantaniji, Panoniji, na Balkanu in na Velikomoravskem. Josef Dobrovsk, Jernej Kopitar in slovanska folkoristika.

II  Tematski bloki in okrogle mize

1.   V skladu s sklepom iz leta 1994 (Urbino, Italija), ki je vpeljal obliko tematskih blokov, se bodo tudi na 13. mednarodnem slavisticnem kongresu v tematskih blokih obravnavale posamezne ozje in specializirane teme, zanimive z metodolosko-teoreticnega ali primerjalnega vidika.

2.     Stevilo tematskih blokov na 13. mednarodnem slavisticnem kongresu se omejuje na najvec 20.

3.    Skupno stevilo aktivnih udelezencev v tematskih blokih predstavlja posebno kvoto, ki ni vsteta v nacionalne kvote, vendar pa so aktivni udelezenci tematskih blokov uradni clani nacionalnih delegacij.

4.    Predlog za tematski blok poda predlagatelj tematskega bloka svojemu nacionalnemu slavisticnemu komiteju.

5.    Predlagatelj tematskega bloka je hkrati tudi odgovorni organizator predlozenega tematskega bloka in v tej funkciji tudi dolzan poskrbeti za realizacijo tematskega bloka na kongresu.

6.    V tematskem bloku sodeluje 3-5 aktivnih udelezencev; zastopane morajo biti vsaj tri razlicne drzave oziroma nacionalni slavisticni komiteji, priporoca pa se, da je vsaj ena med njimi slovanska.

7.    Aktivni udelezenci tematskih blokov predstavijo svoje diskusijske prispevke (ali teze) v trajanju 10 minut, ti pa morajo biti objavljeni pred zacetkom kongresa.

8.    Predlog tematskega bloka, ki ga posreduje nacionalni slavisticni komite koordinatorju tematskih blokov, mora vsebovati naslednje elemente: (a) ime tematskega bloka, (b) ime odgovornega organizatorja tematskega bloka, (c) imena aktivnih udelezencev v tematskem bloku, (c) kratka vsebinska utemeljitev tematskega bloka, (d) kratka predstavitev problematike ali tez, predvidenih za obravnavo v tematskem bloku. Tematski bloki se prijavljajo koordinatorju tematskih blokov na posebni prijavnici, kot je prilozena temu zapisniku (objavljena v Slavisticni reviji 48 (2000), st. 4).

9.    Tematske bloka sprejema in potrjuje predsedstvo Mednarodnega slavisticnega komiteja.

10.    Koordinator tematskih blokov je prof. dr. Miran Hladnik, Slovenski slavisticni komite, Filozofska fakulteta, Askerceva cesta 2, 1000 Ljubljana (elektronski naslov: miran.hladnik@guest.arnes.si).

11.    Predloge za okrogle mize bo izbiralo in potrjevalo predsedstvo Mednarodnega slavisticnega komiteja (na svojem zasedanju 2001), in sicer izmed predlogov za tematske bloke.