Spostovane bralke, spostovani bralci

Predmet drugega clanka, ki ga je napisala Irena Stramljic Breznik, so tako imenovani komunikacijski oziroma sporocanjski frazemi, katerih pomen zgolj kaze na tipicno govorno dejanje. Po tej znacilnosti se locijo od poimenovalnih frazemov, ki imajo tako kot predmetnopomenske besede denotativni pomen. Avtorica se v clanku omejuje na skupino komunikacijskih frazeoloskih obrazcev s stavcno strukturo --- pri tem ji je v pomoc gradivo iz Slovarja slovenskega knjiznega jezika --- in jih skusa pomensko razvrscati glede na v njih ubesedeno razmerje tvorca do naslovnika, teme, prenosnika in okoliscin sporocanja.

Rubriko Razprave in clanki zakljucuje clanek Blaza Podlesnika Citatnost v Pesnitvi brez junaka A. A. Ahmatove, ki s svojo tematiko na poseben nacin osvetljuje in razsirja naso bezno misel o bivanju iz zacetka uvodnika. Citatnost v Pesnitvi brez junaka korenini namrec v prepricanju akmeistov, da je material poezije beseda, v besedi pa jih je zanimal predvsem njen zavestni smisel, zato so besedo kot material poezije dojemali kot napolnjeno s potencialnimi pomeni -- - pomeni, ki jih je beseda dobila v pretekli rabi. Beseda in z njo jezik sta bila razumljena kot skladisce kulturnih pomenov, ki socasno obstajajo kot potencial jezika. Pesnitev brez junaka se v tej luci pokaze kot poskus duhovne stvaritve, v kateri je mogoce osmisliti lastno bivanje: Ahmatova je v njej zdruzila ustvarjanje razlicnih obdobij s komentarjem lastnega ustvarjanja, hkrati pa je poskusala svoje ustvarjanje in zivljenje osmisliti tudi v okviru literarne tradicije ter v odnosu do literarnih del in usod avtorjev sodobnikov.

V tej stevilki objavljamo tudi spominski zapis Jasne Honzak Jahic' o lani umrlem izredno pomembnem ceskem bohemistu, slavistu in prijatelju Slovencev profesorju Aloisu Jedlicki, katerega osnovni znanstveni podrocji sta bili teorija knjiznega jezika in preucevanje sodobnega ceskega knjiznega jezika. Z njim so vzdrzevali znanstvene in prijateljske vezi tudi slovenski jezikoslovci.

V rubriki Metodicne izkusnje Natasa Pirih Svetina in Ina Ferbezar predstavljata veljavni program ucenja in preverjanja znanja slovenskega jezika za tujce Slovenscina za tujce in novosti, ki jih program prinasa na podrocju ucenja in poucevanja ter preverjanja znanja slovenscine kot drugega/tujega jezika. Osrednji del prispevka je namenjen predstavitvi Kataloga znanj, ki doloca standarde in vsebine znanja slovenskega jezika na treh razlicnih ravneh (osnovni, srednji in visoki), in Izpitnega kataloga, ki doloca oblike in nacine preverjanja znanja na teh treh ravninah.

V rubriki Ocene in porocila Katja Podbevsek poroca o prvem mednarodnem znanstvenem simpoziju Glas, ki ga je konec februarja letos v Opatiji organiziralo vec zagrebskih visokosolskih ustanov (Filozofska fakulteta, Edukacijsko-rehabilitacijska fakulteta, Medicinska fakulteta, Glasbena akademija) in Medicinska fakulteta v Splitu.

Stevilko zakljucujeta dve obvestili Slavisticnega drustva Slovenije: prvo je namenjeno zbiranju predlogov za podelitev nagrad Slavisticnega drustva Slovenije, drugo pa vabi k sodelovanju na jesenskem Slovenskem slavisticnem kongresu.