Mednarodni znanstveni simpozij Glas v Opatiji

Eden od udelezencev je na zacetku simpozija citiral Kvintilijana: Glas je znak duse in ima toliko oblik kot dusa sama. Ta navedek bi bil lahko moto simpozija, ki je obravnaval cloveski glas z najrazlicnejsih zornih kotov. Vecji tematski sklopi so bili: normalen glas (anketiranci so npr. na osnovi glasu prepoznavali antropometrijske in sociometrijske lastnosti govorcev: spol, tezo, visino, starost, izobrazbo, geografsko poreklo idr.)., glasovi profesionalcev (uciteljev, govornikov, igralcev), umetniski glas (pevski glas, pevska pedagogika, zgodovina belcanta), diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija bolnega glasu (med drugimi so sodelovali avstrijski, italijanski, hrvaski fonokirurgi s predstavitvijo najnovejsih metod pri operaciji glasilk), glas in sluh (vpliv sprememb sluha na glas, vpliv slusnega aparata na glas), glas in starost (vpliv starostnih telesnih sprememb na glas --- pri moskih se glas s starostjo visa, pri zenskah niza).

Nekateri referati so obravnavali zelo ozko specializirane teme, drugi so se lotevali splosnejsih in prakticno uporabnih vsebin. Naj omenim prispevek Mladena Jelicic'a iz Centra za sluh in govor v Mariboru, ki je govoril o tezavah z glasom v pedagoskih poklicih. Raziskave so namrec pokazale, da se v pedagoskih poklicih zelo pogosto pojavljajo motnje v glasu. Vzroki so razlicni: nezadostno znanje o zasciti glasu, neustrezna raba glasu, neprimerni delovni pogoji (hrup, neakusticni prostori, slab zrak), psihicni vzroki (stres). Jelicic' (logoped) je predstavil seminar Zdrav glas v pedagoskih poklicih, ki ga kot preventivo izvaja skupaj s foniatrom in psihologom. Namen seminarja (najdemo ga v Katalogu Ministrstva za solstvo in sport RS) je seznanjanje pedagogov z okvarami glasilk, s pravilno uporabo in zascito glasu ter z relaksacijo.

Zelo inovativen je bil prikaz graficnega sistema (parlografija) za zapisovanje fonacijskih postopkov (tvorjenje, spreminjanje glasu) pri petju in govoru. Parlografski simboli lahko zamenjajo zapletene opise fonacijskih postopkov, hkrati naredijo pevsko in govorno tehniko »vidno«, jo sistematizirajo in normirajo. Parlografski sistem znakov je mogoce spreminjati glede na specifiko uporabnika (pevci, igralci, javni govorci, fonetiki, skladatelji, reziserji, logopedi, foniatri idr.). Parlografijo je predstavil glasbeni pedagog Branko Starc iz Zagreba.

Poleg predavanj smo si udelezenci ogledali in z avtorji prediskutirali vrsto posterjev (razvoj glasu do prve besede, analiza otroskega joka, vpliv ortodontskega aparata na glas, glas duhovnikov, politikov, odslikavanje telesnih in socialnih znacilnosti v glasu itd.).

Kot ilustracijo za pedagogiko pevskega glasu so nam priredili koncert s pevko studentko z Glasbene akademije na Reki.

Na simpoziju smo sodelovali tudi Slovenci: Franc Smole (Zdravstveni dom Maribor), Stane Kosir, Martina Ozbic (Pedagoska fakulteta, Ljubljana), Ana Marija Jelicic' (OS Tabor, Maribor), Radejka Cucek --- Remic (Splosna bolnisnica Maribor), Alenka Kravos (Zdravstveni dom Ptuj), Jasna Krump (Zasebna klinicno psiholoska ambulanta Maribor), Tomaz Gubensek, Katja Podbevsek (AGRFT, Ljubljana). »Slovenske« teme so obravnavale defektoloska in logopedska vprasanja, glas v pedagoskih poklicih, zaplete pri operaciji scitnice, predstavnika AGRFT pa sta predstavila gledaliski pogled na glas. Gubensek je analiziral razlicne govorne uresnicitve zapisanih dramskih besedil v novejsih slovenskih predstavah in ugotovil, da ustvarjalci vecinoma z zapisano predlogo ravnajo zelo svobodno, saj se najveckrat odlocajo za nizjo jezikovno zvrst, kot je zapisana v dramskem besedilu. K. Podbevsek je prikazala semiotiko igralcevega glasu v predstavi Cakajoc Godota (Drama 99/20). Izhajala je iz Skaric'eve trditve, da je govor spoj glasu in besedila, pri cemer je dokazala (anketa med studenti na AGRFT), da v predstavi ob dolocenih pogojih lahko glasovni sloj semanticno prevladuje in tako postane samostojen gledaliski znak.

Simpozij je bil vsebinsko izjemno bogat, nakazal je tudi nove moznosti za interdisciplinarno proucevanje glasu, npr. povezovanje ved, ki se ukvarjajo z glasom, in arhitekture ter ekologije. Srecanje je izzvenelo z zeljo, da bi simpozij o glasu postal stalna oblika izmenjavanja prakticnih izkusenj in teoreticnih spoznanj o glasu.