Vabilo k sodelovanju na Slovenskem slavisticnem kongresu

Prijave in povzetke referatov pricakujemo do 30. junija 2001 na naslov Marko Jesensek, Pedagoska fakulteta v Mariboru, Koroska cesta 160, 2000 Maribor, tel. 02 48 00 290, e-naslov: marko.jesensek@usa.net.

1.1   Zunanji okvir za organizacijo znanstvenega sestanka z izbranimi temami je Evropsko leto jezikov 2001, ki sta ga proglasila Svet Evrope in Evropska unija. V Evropski uniji je vec kot ocitno, da se spodbuja jezikovna raznolikost, ki temelji na medsebojnem razumevanju, demokraciji in strpnosti. V sredisce znanstvenega proucevanja jezikov zato sodi tudi temeljit premislek o kulturi in razumevanju tistih jezikov, v katerih se ne sporazumeva toliko ljudi, kot npr. v anglescini, nemscini, francoscini ali spanscini. Leto jezikov je zato izziv tudi za slovenisticno stroko in javnost, da razmislimo o (1) polozaju slovenskega jezika v vecjezicni Uniji, (2) jezikovni raznolikosti slovenscine in dialektov pokrajin cez mejo, (3) uveljavljanju slovenscine v Uniji in ustvarjanju moznosti, da bi se zanimanje za ucenje nasega jezika v Uniji povecalo, (4) kakovostnem pouku slovenscine, tujih jezikov in prevajalstva na nasih solah in fakultetah. Na sestanku bo potrebno premisliti, kako se vpenjamo v svet in na kaksen nacin oblikujemo smer jezikovnega raziskovanja. Poiskati je potrebno smisel; diktat tujine, ki izhaja iz modnega zanimanja za manjsinske jezike, nas ne sme zavesti. Upostevati je potrebno stopnjo tradicije in z njeno pomocjo razvijati zavest o jeziku. Pojavljajo se vprasanja o t. i. mobilizaciji slavistov, ki morajo zaceti sami razmisljati o jeziku; o dialektih in Evropi regij, kjer pa se ne more razmisljati loceno o jeziku in narodu; o dialektu in knjiznem jeziku, ki ju ne moremo obravnavati loceno; o polozaju slovenskega jezika ob meji z Italijo. Na Evropo brez meja oz. Evropo regij bo simbolno opozoril Kongres slovenskih slavistov tudi tako, da bo sestanek prvic potekal deloma v Sloveniji (Nova Gorica), deloma pa v Italiji (Gorica).

1.2   Drugi sklop razmisljanj mora biti usmerjen v jezik tako, da bo odprl vprasanje o jezikovni zavesti. Preseci je potrebno pojem lepega jezika, tudi pojem pravilnega jezika, in ustvariti znanje na stopnji nove generacije, ki mora ujeti smisel in posluh za jezik, ter to nadgraditi s teorijo, ki bo oblikovala problem in odprla razpravo o nacionalnem vprasanju in vlogi jezika.

1.3   Tretji sklop razprav bo usmerjen v elemente jezikovnega nacrtovanja, tako da bodo referenti razmisljali o jezikovni identiteti, normi, zmoznosti in strpnosti.

1.4   Cetrti sklop razmisljanj bo predstavil normativno podobo slovenskega jezika, in sicer spremembe v jezikoslovni misli, kakor so se oblikovale skozi prizadevanja nasih slovaropiscev od protestantizma do najnovejsega pravopisnega slovarja. Referenti bodo pokazali na raznolikost slovenskega jezika, ki se je ves cas kazala tudi pri raziskovanju nasega besedja (ves cas je obstajala dvojnost narecnega in knjiznega besedisca).

2.1   Tudi literarno se kongresna tema veze na idejo evropskega leta jezikov in Evropo, v kateri meje ne bodo vec potrebne. Izhodisce za taka razmisljanja ponujata zivljenje in delo znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja Matija Murka, ki je na podrocju literarne in kulturne zgodovine, slovstvene folkloristike, etnologije, jezikoslovja in slavistike podiral politicne meje in opozarjal na enoten zgodovinski prostor v tem delu sveta. Bil je univerzitetni profesor v Gradcu, na Dunaju, v Leipzigu in Pragi, kjer se je uveljavil kot zadnji slovanski filolog v najsirsem pomenu besede --- bil je ziva vez med razlicnimi evropskimi jeziki, literaturami in kulturami.

3.1   V tematskem sklopu Sodobna slovenska knjizevnost pricakujemo soocanje ze uveljavljenih strokovnjakov z mladimi raziskovalci. Slo bo za soocanje najnovejsih literarnoteoreticnih spoznanj o sodobni slovenski knjizevnosti, kar bo verjetno spodbudilo zivahno razpravo in odgovore na vprasanje, ali je bilo (in kako) literarnozgodovinsko gradivo v zadnjih letih prevrednoteno oziroma katera dogajanja v slovenski literaturi so danes najaktualnejsa.

4.1   V okviru Evropskega leta jezika bo nasla svoje mesto tudi ideja Rastoce knjige »kot projekt ponosnega srecanja s preteklostjo ter pogumnega nacrtovanja prihodnosti«, kot projekt, po katerem bomo Slovenci kulturno prepoznavni tudi v Evropi brez meja.

5.1   Izpostaviti velja se eno razseznost znanstvenega kongresa. Predstavitev strokovnih publikacij predstavlja moznost za populariziranje znanstvenih spoznanj in njihovo aplikacijo v strokovni praksi. Slednji prispevki so se posebej pomembni, ker marsikatera obravnavana publikacija v javnosti ni dovolj odmevna, ceprav bi si zaradi svojega pomena to zasluzila. Gre za poskus resevanja zelo perecega vprasanja povezanosti znanosti in njenih spoznanj s prakso.

6   Vsakoletni kongres slovenskih slavistov ima polstoletno tradicijo, uziva velik ugled in siroko odmevnost v strokovni in sirsi mednarodni javnosti. Na njem vedno sodeluje tudi veliko stevilo t. i. pasivnih udelezencev, ki predstavljajo moznost prenosa svezih in najnovejsih spoznanj iz stroke v prakso. Ustrezna je tudi strokovna usposobljenost referentov. Razveseljivo je sodelovanje strokovnjakov iz zamejstva in zanimanje za kongres med profesorji slovenisti in slavisti z neslovenskih univerz.

O jeziku ne moremo razmisljati le ozko v jezikovnih okvirih (ali celo loceno razmisljati o narecju in knjiznem jeziku), ampak moramo upostevati tudi zgodovinske, kulturnopoliticne, literarnozgodovinske, sociolingvisticne in druge vzroke, ki vplivajo na polozaj in rabo jezika v prostoru in casu. Clovekove pravice, spostovanje zakonov in dogovor o skupnem sobivanju so temelji prihodnje Evrope, ki zagotavlja jezikovno raznolikost. Zgodovinske izkusnje niso bile vedno naklonjene taki ideji, se posebno, ker je jezikovno vprasanje vedno tudi nacionalno in politicno. Evropsko leto jezikov je zato velika priloznost za podiranje takih predstav, hkrati pa tudi za uveljavitev slovenskega jezika v evropskem prostoru. Pomembno pa je, da zacnemo razmisljati o jeziku, povecamo zanimanje zanj, in se vpenjati v svet. Preprican sem, da bo Slovenski slavisticni kongres v Novi Gorici odgovoril na najpomembnejsa vprasanja o polozaju slovenskega jezika v novih okoliscinah. Pricakujem, da bo v poglobljeni znanstveni in strokovni razpravi prevladala jezikovna zavest, ki bo pregnala strahove o nasi jezikovni ogrozenosti in spodbudila spoznanje, da smo v Uniji lahko prepoznavni najprej in predvsem po jeziku.