|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaz Sajovic |
Spostovane bralke, spostovani bralci
Prispevki v tokratni stevilki Jezika in slovstva
so namenjeni predvsem didakticnim problemom pri poucevanju slovenskega jezika in
knjizevnosti, pri cemer se na prvi pogled zdi, da z njim ni povezan le uvodni
jezikoslovnoteoreticni clanek Andreje Zele o slovarskem prikazu slovenske
vezljivosti. Vendar lahko ze v prvem stavku preberemo, da se je pri nas --- in sicer
v osemdesetih letih dvajsetega stoletja --- potreba po vezljivostnem slovarju
slovenskega glagola, samostalnika in pridevnika pokazala in tudi eksplicitno izrazila
prav pri poucevanju slovenscine kot tujega jezika, hkrati s tem pa je bilo tudi
ugotovljeno, da tega ne bo mogoce uresniciti brez sodobnejsega jezikoslovnega
teoreticnega modela vezljivosti. Obrisi takega modela, na podlagi katerega bi bilo
mogoce zasnovati vezljivostne slovarje, se kazejo v avtoricinem konceptu
vecravninskosti vezljivosti: pomenski, slovnicni in izrazno/besedilni. Ta
jezikoslovno-didakticna »zgodba« vsebuje pomembno sporocilo: opozarja
namrec na nujnost cim tesnejsega povezovanja med didakticno in jezikoslovno vedo.Drugi clanek sta napisali Metka Kordigel in Mateja Sega in ima naslov O miselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega razvoja. V njem so predstavljeni rezultati empiricne raziskave (opravljena je bila na Oddelku za razredni pouk Pedagoske fakultete v Mariboru), s katero so preverjali prisotnost miselne sheme pravljice pri otrocih od cetrtega do devetega leta starosti in zavedanje o njej, analizirane pa so bile tudi njene bistvene prvine. Glavni namen dolgorocnejse raziskave je preverjanje ustreznosti aproksimativnih literarnorecepcijskih ciljev v ucnem nacrtu za devetletko.
Tretji clanek z naslovom Poslusanje kot ucni cilj, vsebina in metoda v ucbenikih za stiriletne srednje sole --- napisala ga je Jerica Vogel --- je namenjen izredno zanimivemu, tudi psiholingvisticnemu problemu poslusanja, ki je nelocljivi del razvite sporazumevalne zmoznosti, je pa bil v teoriji in praksi doslej najbolj zapostavljen. Avtorica ugotavlja, da je poslusanje sele z ucbenikom Na pragu besedila 1, ki je nastal ob kurikularni prenovi pouka slovenskega jezika, postalo cilj in vsebina jezikovnega pouka. Vzrok za to je treba iskati predvsem v novih spoznanjih v jezikoslovni vedi, ki so vplivala tudi na izhodisca sodobne didaktike poucevanja jezika, po katerih je jezik predvsem sredstvo sporazumevanja. Clanek se tako lepo povezuje s prispevkom Mojce Schlamberger Brezar Na pragu besedila, ucbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniskih sol v rubriki Ocene in porocila. Ocenjevalkino vrednotenje ucbenika Na pragu besedila 2 --- tako kot ucbenik Na pragu besedila 1 so ga napisale v glavnem iste avtorice, Martina Krizaj Ortar, Marja Bester, Marija Koncina, Mojca Poznanovic in Mojca Bavdek --- morda najbolje kazejo njene besede: Vidi se, da avtorice dobro poznajo dejanske stanje v slovenisticni stroki in se zavedajo, da je prehod v pragmaticno-funkcijski sistem, na katerem temelji novi ucbenik (in ki je pri poucevanju jezikov v svetu sicer ze dolgo uveljavljen), v strogo strukturalisticno naravnanem slovenisticnem okolju tezko izvesti cez noc.
