O slovarskem prikazu slovenske vezljivosti

Ugotovljeno je bilo namrec, da dvojezicni slovarji, namenjeni Slovencem, ne upostevajo ali vsaj ne izrazajo jasno vecpomenskosti slovenskih leksemov, kar onemogoca popolno obvestilnost o pomenski vezljivosti, in se, da pomanjkanje oblikoslovno-skladenjskih opredelitev onemogoca tudi (normirano) strukturnoskladenjsko vezljivost. Izhodiscna je vecravninskost vezljivosti: pomenska ravnina --- usmerjenost, slovnicna ravnina --- vezljivost, izrazna/besedilna ravnina --- ujemanje, vezava, primik. Osnovni pogoji za nastanek vezljivostnih slovarjev so torej 1.1 sodobni enojezicni slovarji (ustrezno izbrano in urejeno gradivo) in seveda 1.2 izdelana teoreticna izhodisca.

1.1   Osnovna usmeritev in osnovno leksikalno izhodisce je Slovar slovenskega knjiznega jezika, ceprav zaradi drugacnega slovarskega koncepta pomensko-skladenjska vezljivost se zdalec ni prikazana v dovoljsni meri, in kot je bilo ze veckrat ugotovljeno (Oresnik, 1992: 164), Slovar ne loci med skloni, ki oznacujejo pomenskosestavinskost obravnavanega leksema oz. sestavine njegove pomenske razlage, in med skloni, ki oznacujejo ze udelezence obravnavanega leksema in s tem pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivostne omejitve obravnavanih leksemov. Slovarski clanek vezljivostnega slovarja naj bi obsegal: glavo, razlago, podatke o vezljivosti in ponazarjalno gradivo. Pri vecpomenskih leksemih morajo biti pomeni predstavljeni loceno (vsak s svojo pomensko vezljivostjo). Izhodiscna pomenska vezljivost je merilo tudi za dolocanje predloznomorfemskih iztocnic in hkrati za natancno razmejitev med leksikaliziranimi in neleksikaliziranimi glagolskimi predloznimi morfemi.

Pomenska razlaga jedrnega denotativnega pomena mora biti pomenskosestavinska (le izjemoma sinonimna). Strukturalno doloceni slovarski pomen vsebuje slovarsko izrazeni denotat s predvidljivo izbiro in predvidljivo hierarhicno ureditvijo pomenskih sestavin. Strukturalna pomenoslovna zasnova in pomenska organizacija sploh temeljita na splosnem pojmovnem svetu leksemov. V smislu uslovarjanja splosne pojmovnosti je po A. Wierzbicki (prim. A. Vidovic Muha, 2000: 54) omejevanje na neposrednost razvrscanja nujno. V jedro slovarskega pomena sodijo kategorialne pomenske sestavine (spol s podspoloma zivo in clovesko, stevnost, vid, intenca idr.), saj povezujejo sintagmatsko in paradigmatsko razmerje (A. Vidovic Muha, 2000: 111-115). Temeljno urejevalno nacelo slovarskega pomena je sintagmatsko --- podredno razmerje pomenskih sestavin je dolocano z vodilno uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) in dolocujocimi razlocevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS). Glagoli kot endogeni leksemi (z notranjo pomenskosestavinsko zgradbo) imajo do dolocene mere predvidljive UPS, ki uvrscajo (glagolski) leksem v neposredno visje in s tem pomensko intenzivnejse pojmovno polje. Pridevniki in povedkovniki kot eksogeni leksemi pa imajo le t. i. zunanjo UPS, ki jo doloca vsakokratni skupek RPS. Zbir medsebojno hierarhicno povezanih UPS (z ustreznimi RPS) izoblikuje pomensko piramido, ki je hkrati najvecje pomensko polje dolocenega leksema (prim. Vidovic Muha 1988: 27). Vzpenjanje po t. i. pomenski piramidi pomeni pomensko sirjenje, posplosevanje in priblizevanje pojmovno sirsim denotatom, in obratno, spuscanje po pomenski piramidi pa je pomensko ozenje in intenziviranje ter s tem priblizevanje pojmovno ozjim denotatom. Zaimenski in glagolski primitivi, kot besedotvorne in slovarske uvrscevalne pomenske sestavine hkrati, z vrha pomenske piramide so pri semazioloskem postopku (slovarskega) ugotavljanja (denotativnega) pomena tudi kljuc za odkrivanje se drugih podpomenskih uvrscevalnih pomenskih sestavin v pomenju leksema. Te podpomenske uvrscevalne pomenske sestavine so (ubesedene) izrazene z najbolj informativnimi temeljnimi leksemi oz. t. i. bazicnimi leksemi, ki tvorijo bazicno pomensko ravnino dolocenega leksema (Vidovic Muha, 2000: 50-62).

Pomenske sestavine so, tako kot pomeni, prvotno vezani na oznaceno --- vsebino. Njihovo ubesedenje pa je vezano predvsem na slovaropisno delo, tj. na slovarske predstavitve leksemov z ubesedenjem ustreznih pomenskih sestavin. Slovarska razlaga je tako metajezikovna uresnicitev leksemskega pomena.

Razlagalne besede in hkrati vezljivostne uvrscevalne pomenske sestavine v leksikoloskem smislu (tj. tudi na izrazni ravnini) so doloceni nosilni temeljni glagoli bivati, cutiti; govoriti, misliti, gledati; delovati, deti, vzeti, igrati (se); spreminjati (se); iti, hoditi, ki zaradi sirokega pomenskega polja² ohranjajo vrstnost stanja/dejanja/procesa (s/d/p) in so zato hkrati tudi temeljni predstavniki posameznih glagolskih vezljivostnih skupin. Podskupina temeljnih glagolov so elementarni glagoli, ki oznacujejo osnovne zivljenjske procese/dejavnosti in naravne pojave. Tako temeljni kot elementarni glagoli so slovarske uvrscevalne pomenske sestavine, primitivi (biti, imeti, delati) pa besedotvorne uvrscevalne pomenske sestavine: govoriti (slovarska UPS) vi / delati (besedotvorna UPS) vi -> vikati, iti (slovarska UPS) kot storklja / delati (besedotvorna UPS) kot storklja -> storkljati, spremeniti (slovarska UPS) v kapital / delati (dati) (besedotvorna UPS) v kapital -> kapitalizirati, gledati (slovarska UPS) / delati (besedotvorna UPS) srepo - > srepeti, vzeti (slovarska UPS) za plen / narediti (besedotvorna UPS) za plen -> zapleniti, igrati (slovarska UPS) (na) citre / delati (besedotvorna UPS) na citre -> citrati).

Tipicne izsamostalniske izpeljanke z zozenim vezljivostnim poljem (z udelezencem ze v podstavi) so npr. krampati, pluziti, bobnati; nacelovati, fantovati, sestankovati, taboriti ipd.

Lahko sklenem, da bi pomensko- in strukturnoskladenjska vezljivost morala biti predstavljena tako, da bi bila pri obravnavi vezljivosti vsake glagolske iztocnice kot razlagane besede v njeni pomenski razlagi posredno predstavljena (vsaj deloma) ista vezljivost njene razlagalne besede. Te pomenskorazlagalne besede pa bi potem kot glagolske razlagane iztocnice v svojih pomenskih razlagah spet imele (vsaj delno) istovezljive razlagalne besede. Taksna verizna predstavitev vezljivosti bi se nadaljevala vse do razlagalnih biti, imeti ali delati v pomenskih razlagah. Te primarne glagolske nadpomenke pa so, kot ze receno, lahko slovarske in besedotvorne uvrscevalne pomenske sestavine hkrati. Tako se izoblikuje nekaksna pomenskohierarhicna mreza za glagol.

1.2   V okviru vezljivostne teorije³ je bila za slovenscino ze predstavljena stalna linearna razvrstitev vlog v smeri postopnega upadanja vrsilskosti: vrsilec, prejemnik, prizadeto. Dolocanje udelezenskih vlog, s katerimi se veze neka slovarska enota, je predvsem ali izkljucno pomenoslovno vprasanje. Pomenoslovne kategorije in nacini ugotavljanja udelezenskih vlog, ki se v tej zvezi uporabljajo, pa so znacilni za vse cloveske jezike in jih zato doloca teorija jezika, ne npr. slovenska slovnica. Vezljivostni prikazi glagolov (Oresnik, 1992: 161-182) so pokazali, da imajo pomensko sorodni (sopomenski in nadpomenski) glagoli pogosto enako ali vsaj zelo podobno pomensko vezljivost.

Dolocanje pomenske vezljivosti je logicno neodvisno od nacina, kako se v zapisih slovarskih enot dodeljujejo udelezenske vloge sklonom. Red, po katerem poteka pripisovanje udelezenskih vlog sklonom, je pogojen z vrstnim redom udelezenskih vlog, s katerimi se veze doloceni leksem, in z vrstnim redom, po katerem skloni sprejemajo te udelezenske vloge.⁴ Pri podeljevanju udelezenskih vlog sklonom so najprej na vrsti enovlogovni (sprejemajo vedno isto udelezensko vlogo), nato vecvlogovni (sprejemajo razlicne udelezenske vloge).

1.2.1    Z vezljivostnega vidika je se pomembno, da vidski pomen ni zgolj stvar glagolov samih, temvec se dá docela razbrati sele iz dolocenega stavcnega polozaja (iz njegovega t. i. casovnega ustroja), tj. iz glagola v povedku in iz njegovih predvidenih udelezenskih vlog. Dovrsni vid usmerja pozornost na celotni polozaj, nedovrsni vid samo na del polozaja, nepristranski vid samo na zacetek polozaja. Vsak glagol ima kot slovarska enota svojo lastno vidsko vrednost, ki pa ni dolocljiva iz njegove vezljivosti.

2   Pri prikazu vezljivosti oz. pomenskohierarhicne vezljivostne mreze glagolov so predstavljena pomenskohierarhicna razmerja primitivni glagol : temeljni glagol : specializirani glagol. Vezljivostna predstavitev gre v smeri specializirani glagol -> temeljni glagol -> primitivni glagol in je torej usmerjena k bazicnim glagolom biti, imeti, delati, ki vezljivostno pokrivajo vse glagole.

Izdelana tipologija glagolske vezljivosti je hkrati zasnova za izdelavo vezljivostnega slovarja slovenscine. Geslovnik vezljivostnega slovarja pa je v bistvu vzorcna predstavitev glagolske pomenske piramide, ki je hkrati pomenskohierarhicna vezljivostna mreza.

Na podlagi studije vezljivosti sem za slovarski prikaz slovenske vezljivosti izbrala glagole (primitivi, doloceni temeljni in specializirani), ki vzorcno zapolnjujejo t. i. glagolsko pomensko piramido. Tako je bilo obdelanih 600 s sinhronega vidika netvorjenih glagolov (pomensko so to temeljni in specializirani glagoli; v SSKJ jih je 837, kar je 5,08 % vseh slovarsko upostevanih glagolov) in priblizno 1100 tvorjenih glagolov (pomensko so to nekateri temeljni glagoli, predvsem izpeljanke in tvorjenke iz predlozne zveze z biti, imeti in delati v skladenjski podstavi (tovrstnih tvorjenk je v SSKJ 7525, kar je 45,66 % vseh glagolov) ter sestavljenke).

Znotraj glagolskih pomenskih skupin so s tvorbenega vidika pomembna razmerja: netvorjenke --- predloznomorfemski glagoli --- sestavljenke.

2.1   Pomenskoskladenjska oz. vezljivostna baza za vse glagole so trije primarni glagoli oz. glagolski primitivi biti, imeti, delati. Osnovo pomenskohierarhicne vezljivostne mreze sestavljajo osnovni oz. temeljni glagoli stanja (nadpomenki vseh stanjskih glagolov sta primitiva biti ('bivanje, obstajanje') in imeti ('razmerja, odnosi')), temeljni glagoli tvornih/netvornih dejanj in procesov (nadpomenki procesnih tvornih glagolov sta primitiv delati in dati <-  'povzrociti, da (kdo) imeti', procesnih netvornih glagolov pa fazna postati <- 'narediti se/zaceti biti' in dobiti <-  'zaceti imeti'). Posebna podskupina temeljnih glagolov so elementarni glagoli naravnih pojavov in zivljenjskih procesov (so sinteza pomenja biti in delati, narediti/delati se in posta/ja/ti).

Temeljni glagoli (ze vrstno oznaceni in brez pravih sopomenk) so osnovno delitveno merilo za glagolske vezljivostne skupine in hkrati pomenskoskladenjska osnova in izhodisce za pomensko specializirane glagole a) ravnanja/upravljanja/ustvarjanja, b) govorjenja, misljenja, razumevanja, c) sprememb, c) premikanja.

Tvorjenke, izpeljanke in predvsem sestavljenke, glede na pomenskosestavinski obseg predstavljajo pomensko visje specializirane glagole s slovarskimi pomenskimi razlagami, ki vkljucujejo glagolske primitive in najpogostejse temeljne glagole (narediti/delati, imeti, biti; vzeti, spremeniti, igrati (se), govoriti, gledati, iti/priti).

Razlicna pomenskost in tvorjenost glagolov izoblikuje pomenskohierarhicno vezljivostno mrezo tipa premikati se --- iti --- stopati --- korakati, delati --- udarjati/tolci --- sekati --- cepiti ipd.

2.1.1   Pomenskosestavinska hierarhija v okviru posameznih glagolov kot osnova glagolske vezljivostne mreze

Pri pomenskoskladenjski obravnavi glagolov⁵ je pomembna hierarhija njihovih pomenskih sestavin. S pomenskohierarhicnega in hkrati z vezljivostnega vidika je najpomembnejsa tista uvrscevalna pomenska sestavina glagola, ki kot neke vrste vezljivostna stalnica doloca pomenskoskladenjsko razmerje med glagoli in udelezenci v smeri od primitivnega glagola prek /ne/tvorjenega temeljnega (ali elementarnega) glagola k specializiranemu (netvorjenemu) oz. visjemu (tvorjenemu) specializiranemu glagolu. Pri vseh teh pomenskohierarhicno razlicnih glagolih se v okviru istih pomenov ohranjajo iste pomensko nujne udelezenske vloge oz. ista odprta vezljivostna mesta, le da se obseg le-teh obratnosorazmeren pomenskosestavinski zgradbi leksema --- z obseznejso pomenskosestavinskostjo glagola se manjsa obseg udelezenskih vlog; hkrati pa se udelezenci v vedno ozjem izboru lastnostno tipizirajo in specializirajo.

Pomenskosestavinska hierarhija v okviru glagolskih pomenov omogoca sirsi ali ozji izbor pomensko ustreznih udelezencev (po F. Danesu (1987: 59) je to izbirna pomenska usmeritev).

a)  Temeljni glagoli zaradi svoje sirokopomenskosti oz. sirokega obsega svojega pomenja lahko se posebej jasno izpostavijo razmerje med vezljivostno odlocujoco uvrscevalno pomensko sestavino in ostalimi pomenskimi sestavinami. (Pomenska sestavina (PS) 'premikanja' ali 'gibanja' je navadno stalna sestavina vseh glagolov.) Odlocilno vlogo uvrscevalnih pomenskih sestavin (UPS) pri vezljivostnem dolocanju dokazujejo pomenskosestavinske predstavitve temeljnih glagolov, npr. udariti in tolci. Glagola sta po zaznamovani skladenjskopomenski rabi delna sinonima, razlocevalna pomenska sestavina med njima je 'faznost'.

Tako udariti z mocno spremstveno pomensko sestavino 'zacetnosti', in seveda zaznamovano skladenjskopomensko rabo, ki vkljucuje pomen z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) 'premikanje' s slovarsko UPS iti/hoditi v udariti jo cez travnik/v gore/za kom; pomen z UPS 'pojav' in s slovarsko UPS nastopiti/pojaviti se v Udarilo je mocno dezevje; pomen z UPS 'stanje' in s slovarsko UPS nastop stanja v Mocno jih je udarilo; pomen z UPS 'govorjenje' in s slovarsko zaceti govoriti / zagovoriti se v Udarili so o politiki; pomen z UPS 'pitje/jedenje' in s slovarsko UPS zaceti piti/jesti v Udarili so po novem vinu in strukljih, in pomen z UPS 'igranje' in s slovarsko UPS zaigrati v Udarili so eno za ples. Tolci pa vkljucuje pomen z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) 'bivanje' in s slovarsko UPS ziveti/shajati v Tolkli so revscino; pomen z UPS 'premikanje' in slovarsko UPS iti/hoditi v Tolkel je isto pot dvakrat na dan; pomen z UPS 'govorjenje/igranje' in s slovarsko UPS govoriti/igrati v Kar naprej tolce eno in isto, in pomen z UPS 'jedenje' in s slovarsko UPS jesti v Tolce po zelju.

a1 Zgornje pomenske sestavine, zaobsezene v temeljnih glagolih udariti in tolci, se lahko izbirno porazdelijo med dolocene specializirane glagole --- zozi se zaznamovana skladenjskopomenska raba glagolov udariti in tolci. Tako pomenje leksema klepati, s stalno spremstveno pomensko sestavino 'slabsalnosti' v zaznamovani skladenjskopomenski rabi, vkljucuje pomen z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) 'premikanje' in s slovarsko UPS tezko stopati v Klepal je ob palici; pomen z UPS 'igranje' in s slovarsko UPS slabo igrati v Klepal je na klavir, in pomen z UPS 'jedenje' in s slovarsko UPS slabo jesti v Klepali so zgance. Zaznamovana skladenjskopomenska raba leksema sekati vkljucuje pomen z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) 'pojav' in s slovarsko UPS udarjati v Strele so sekale, in pomen z UPS 'stanje' s slovarskima UPS prekinjati in biti speljan / biti speljan cez v Svetloba seka temo / Cesta seka reko. V pomenu 'delati z ostrim orodjem' z UPS 'delovanje' in s slovarsko UPS udarjati podeljuje udelezensko vlogo poljubnemu udelezencu z ostrino, npr. sekati z nozem/steklom/kamnom ipd. S prehodom v nov leksem z leksikaliziranim jo izpostavi 'premikanje' s slovarsko UPS iti/hoditi v Seka jo cez travnik; podobno je se pri leksemu sekati ga z UPS 'delovanja' in s slovarsko UPS pocenjati neumnosti v npr. Zena mu ga seka. Medtem ko leksem cepíti/cépiti ze vkljucuje tudi pomen z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) 'spremembe lastnosti (prizadetega predmeta --- drva)', s slovarsko UPS sekati, in zato podeljuje udelezensko vlogo natancno izbranim udelezencem, npr. cepiti s sekiro ipd. Porazdelitev pomenskih sestavin doseze koncno tocko, ko seze v medleksemska razmerja, npr. z enim leksemom cvreti izpostavi pomen z UPS 'delovanje' in s slovarsko UPS pripravljati (na ognju) v Cvrejo meso, z drugim leksemom cvreti se z UPS 'telesno stanje' in s slovarsko UPS zadrzevati se v Cvrli so se na soncu, in se z tretjim leksemom cvreti jo z UPS 'premikati se' in s slovarsko UPS teci/bezati v Cvrli so jo po cesti.

a1.1 Nadaljnja zozitev pomenskosestavinskosti je pri visjih specializiranih glagolih. Ti glagoli z vkljucenim 'sredstvom/orodjem/snovjo/nacinom delovanja' ze vkljucujejo vec razlocevalnih (udelezenskih) pomenskih sestavin, zato so usmerjeni predvsem na prizadeti predmet ali v cilj:

côfniti/cofôtniti --- izpostavlja pomensko sestavino 'premikanja', izrazeno s slovarsko UPS udariti v côfniti --- 'slisno/plosko (RPS) udariti (UPS) z roko (RPS)', cofôtniti --- 'slisno/plosko (RPS) udariti (UPS) po vodi (RPS)'; kljuniti --- izpostavlja pomensko sestavino 'jedenje', izrazeno s slovarsko UPS udariti v 'udariti (UPS) s kljunom (RPS)'; bobnati --- izpostavlja pomensko sestavino 'igranja' s slovarsko UPS udarjati/igrati v 'udarjati/igrati (UPS) (na) boben (RPS)'; trobentati --- izpostavlja pomensko sestavino 'igranja' s slovarsko UPS igrati v 'igrati (UPS) (na) trobento (RPS)'.

Razlocevalne pomenske sestavine (RPS), ki omogocajo ozji izbor udelezencev, so se posebej izpostavljene v tvorjenkah: korakati --- uvrscevalna pomenska sestavina 'premikanja' izpostavlja razlocevalno pomensko sestavino 'nacina (premikanja)', izrazeno s slovarsko RPS korak v 'hoditi (UPS) v koraku (RPS)'; pluziti --- vkljucuje specializirano razlocevalno pomensko sestavino (RPS) sredstva, izrazeno s plug v 's plugom (RPS) odstranjevati (UPS)'; podobno se krampati v 'kopati (UPS) s krampom (RPS)'.

Pri vezljivostni obravnavi specializiranih glagolov (pri netvorjenih specializiranih in pri tvorjenih visjih specializiranih (sestavljenkah in izpeljankah)) je potrebno upostevati, da so v njihovo pomenje poleg tipicnih (uvrscevalnih) pomenskih sestavin 'delovanja' in 'stanja' vkljucenih tudi po vec razlocevalnih pomenskih sestavin, ki so hkrati tudi ze mozne udelezenske sestavine. Te tvorjenim glagolom zozijo pomenskoskladenjsko vezljivostno polje⁶ oz. jih celo lahko naredijo pomensko samozadostne in jim omogocijo absolutno rabo.

b) Hierarhicna pomenskosestavinska in pomenskoskladenjska razmerja med primarnimi, temeljnimi in specializiranimi glagoli omogocajo izoblikovanje vezljivostne mreze z vezljivostno prekrivnostjo:

1)  Specializirani glagoli telesnega in dusevnega stanja (prebivati, stanovati, pocivati, smejati se ipd.) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi stanjskimi glagoli (bivati, nahajati se, lezati, cutiti ipd.).

2)  Specializirani glagoli ravnanja/upravljanja/ustvarjanja se glede na prevladujoco pomensko sestavino naprej delijo na:

2.1)  Glagole omogocanja nastajanja/nastanka cesa (organizirati, opremljati, osredotocati se ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogocanja nastajanja/nastanka cesa (omogocati, pripravljati, prizadevati si ipd.).

2.2)  Glagole s poudarjeno pomensko sestavino premikanja (nesti/nositi, lepiti, postaviti, colnariti ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem in s samopremikanjem (deti, namestiti (se), vzeti ipd.).

2.3)  Glagole s poudarjeno pomensko sestavino sonahajanja/sopojavljanja/pripadnosti (zgrabiti, cakati, pestovati, pustiti, pomagati, nabrati, sprejeti ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja in upravljanja (ravnati, izvajati, upravljati, vplivati ipd.); sestavina sonahajanja/sopojavljanja izpostavi se delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli netvornih dogajanj in procesov (pojaviti se, nastati, spreminjati se ipd.), pomenska sestavina pripadnosti pa izpostavi delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem (vzeti, pustiti ipd.).

2.4)  Glagole s poudarjeno pomensko sestavino spremembe lastnosti (aktivirati, kisati, odpirati/zapirati (se) ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli spremembe lastnosti (spreminjati (se), oblikovati, ohranjati ipd.) in ravnanja (izpolnjevati, izdelovati, pripravljati ipd.).

3)  Specializirani glagoli govorjenja, razumevanja in misljenja (sporocati, signalizirati, ugotavljati, razumeti, spoznavati, preucevati ipd.) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli govorjenja, razumevanja, misljenja (govoriti, predstavljati (si), misliti ipd.).

4)  Specializirani glagoli s splosnim pomenom spremembe (rusiti se, prikazovati se, vznikati ipd.) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogocanja nastajanja/nastanka cesa (napravljati se, lotevati se, prizadevati si ipd.), ravnanja in samopremikanja (uresnicevati se, uveljavljati se ipd.). Udelezenske vloge so iste kot pri temeljnih glagolih spremembe lastnosti.

5)  Specializirani glagoli premikanja se vezljivostno delijo na a) desno nevezljive procesne glagole (poudarjen je potek premikanja) in na desnovezljive b) ciljno usmerjene glagole (poudarjen je cilj/namen) in c) dogodkovne glagole (poudarjena je vsebina dogodka s prevladujocimi glagolskimi sestavljenkami). Elementarni glagol premikati se in temeljna hoditi in iti s svojimi tvorjenkami vzorcno pokrivajo celotno vezljivost glagolov premikanja.

2.1.1.1  Vezljivostna vloga predponskih obrazil

Pri obravnavi glagolskih sestavljenk sta pri predponskih obrazilih kot besedotvornih modifikatorjih hkrati zaobjeta tudi glagolski vid in vrstnost.⁷ Glagolske sestavljenke s skladenjskopodstavnimi (predloznomorfemskimi) delati, dati, biti, iti pokrivajo pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost vseh glagolskih sestavljenk. Pri primerjavi tovrstnih sestavljenk z nepredponskoobrazilnimi primitivi se zaradi splosnopomenskosti primitivov se jasneje in natancneje izraza pomenska vrednost predponskih obrazil⁸ --- razmerje med njihovo slovnicnokategorialno vidsko vlogo in pomenskomodifikacijsko besedotvorno vlogo (pri uporabi dolocenega predponskega obrazila se v okviru pomenov iste sestavljenke ustvarijo tudi razlicna pomenskohierarhicna razmerja med faznostjo, prislovnostjo ali lastnostjo dolocenega predponskega obrazila).

Potrebno je poudariti, da se, tudi mimo tvorjenosti, z obseznejso pomenskosestavinskostjo glagola manjsa obseg udelezenskih vlog; hkrati pa se udelezenci v vedno ozjem izboru lastnostno tipizirajo in specializirajo.

Vezljivost nadpomenskih sestavljenk:

dodelati --- 'koncnost' (Fk): 'absolutna koncanost dejanja': dodelati /za danes/: Sam1|xVd c ⁺ | + Glag|Fk|: domasevati/dotrpeti ipd.; 'relativna koncanost dejanja': dobranati/dokositi ipd.;

---  'rezultativnost': 'izdelati kaj do konca': dodelati obleko/sliko: Sam1|xVd c⁺| + Glag|Fk| + Sam4|yCd z^+/-|: dodojiti/doorati/dopeci ipd.;

---  'lastnost': 'opraviti dokoncna dela za lepsi videz, boljso kakovost koga/cesa': dodelati okrasje / dodelati tkanino: Sam1|xVd c⁺| + Glag|Fk (L^- T L⁺)| + Sam4|yCd z^+/-|: docakati/dobojevati/doseci ipd.

Ce je pri delati mocna splosnopomenska sestavina 'casovnost', je pri dati to 'prostorskost'. Dati namrec mocno izraza tudi smernost, tako npr. predponsko obrazilo do- pri dodelati pomeni 'dokoncno dopolnitev dejanja' pri dodati pa 'primaknitev zraven';

dodati --- 'dati k cemu se kaj': dodati plin, dodati testu jajca:

Sam1|xVd c⁺| + Sam4|yPrd z-| + GlagMov/k + Sam4|yCMd z-| / Sam3|Cd z^+/-|; podobno se: docurniti/doliti/dokupiti ipd.;

'dodatno povedati': dodati (referatu) povzetek: Sam1|xVd c⁺| + Glag (+ Sam3|Rad c⁺|) + Sam4|yVsd z- |; podobno se: dopovedati/doreci/dosoditi ipd.

Pri sestavljenkah premikanja s pomenskopodstavnim iti imajo predponska obrazila prostorskousmerjevalno vrednost z obveznim izhodiscem (IMd/dog/p) ali ciljem (CMd/dog/p). Kot razlocevalne pomenske sestavine glagolov premikanja lahko oznacujemo tudi okoliscine (zemlja, voda, zrak) v npr. plaziti, plavati, leteti, ki vplivajo na pomenskoskladenjski izbor udelezencev. Pomensko-skladenjska vezljivostna formula za glagole z vezljivostnim izhodiscem (IMd/dog/p): iziti (izleteti, izplavati), oditi (odbrencati, odbrzeti), uiti (ubezati, upasti), vziti (vzplavati, vzpluti), in z vezljivostnim ciljem (CMd/dog/p): doiti (dojadrati, doplavati), priti (prijadrati, prilesti), zaiti (zabloditi, zatavati), raziti se (razlesti se, razleteti se) je:

Sam1|xV/Nd/dog/p z^+/-| + Glag(se) + Prislc/k/n / p Sam2-6| IMd/dog/p/ICd/dog/p//CMd/dog/p/CCd/dog/p|.

Z zaobsegom in obvladanjem dolocenega prostora oz. poti ali predmetnosti v celoti se smerna vrednost (in z njo izhodiscnost/ciljnost) iznici in namesto nje pomenskoskladenjsko in vezljivostno prevlada prostorsko-casovna razmernost. Vendar samo dolocena predponska obrazila premikanja uvajajo neokoliscinskega udelezenca in nepredlozno tozilnisko vezavnost. Pomenskoskladenjska vezljivostna formula za glagole kot doiti (dohiteti znanca), obiti (obdirjati stadion), preiti (prejadrati, pregaziti) je: Sam1|xVd/dog/p z^+/- | + Glag + Sam4|Rad/dog/p z^+/-|.

2.1.1.2  Predloznomorfemski glagoli

Ob glagolskih primitivih, ki dopuscajo najsirso skladenjskopomensko uporabo, se lahko izrazijo vse mozne pomenskoskladenjske vloge predloznih morfemov, npr. Delajo za hiso, Delajo za tri dni, Delajo za dva (kot vezavnodruzljivi je pomenski del predloznega prislovnega dolocila), Delajo za jed, Delajo za sovraznika, Delajo za prenehanje sporov (kot vezavnovezljivi je del glagola).

Glagolsko nepolnopomensko rabo z leksikaliziranim predloznim morfemom izrazajo zveze: delati na nacrtu/krepitvi, delati z lopato, delati v dobrobit/spomin, delati za partizane/mir, delati po predlogi/skicah/umu, narediti iz fanta pevca, delati pri slovarju, delati pred njimi, delati proti interesom, delati nad nacrti. Polnopomenska raba glagolov pa uvaja neleksikalizirane vezljive (V) udelezenske izglagolske in nevezljive (NV) predlozne morfeme druzljivih predloznih zvez: delati na polju/kliniki (V), delati na up/zoper (NV), delati z njo/igralci (V: ona/igralci morajo imeti udelezensko vlogo prejemnika (Pre)).

Glagol BITI, ki v sirokopomenskosti obsega skladenjske pomene stanja, procesa in dogajanja, omogoca najsirso vezljivostno uporabo razlicnih leksikaliziranih glagolskih predloznih morfemov (G) ali neleksikaliziranih izglagolskih udelezenskih predloznih morfemov (U): biti v pomoc/korist (G), biti v lasti/vodstvu (U); biti na obisku/stazu (G), biti na mestu/vrsti (U).

Ko imamo ob BITI dva ali vec predloznih morfemov zapovrstjo, je obglagolski praviloma leksikalizirani glagolski morfem, naslednji pa udelezenski izglagolski predlozni morfem, npr. biti za v smeti --- nameniti v smeti / biti namenjen v smeti (podobno se v pravih frazah, npr. biti za pod zob 'biti uzitno', biti za v kot / biti za med staro saro 'biti obnemogel/star').

Vezljivostna posebnost so glagoli premikanja, ki v svojo vezljivost lahko vkljucujejo izhodisce in cilj. Glagolske sestavljenke ohranjajo krajevnost oz. smernost predponskih obrazil, ki mora biti potrjena se z neleksikaliziranim predloznim morfemom, npr. priti k hisi/v hiso. Predlozni morfem lahko 'smernost' se natancneje opredeli, npr. pri glagolski nadpomenki tipa iti, npr. iti iz (= iziti).

Ce povzamem --- predloznomorfemska raba glagolov opredeljuje predlozni glagolski morfem kot a) leksikalizirani predlozni glagolski morfem (npr. biti ob, delati na; prehajati k, oddaljiti se od; (ekspr.) sonciti se v; gledati na otroke, vpiti na otroka/nad otrokom; ziveti v strahu), b) neleksikalizirani predlozni udelezenski izglagolski morfem (npr. nadaljevati z/s, vstopati v; pritisniti (koga/kaj) na, pritisniti (koga/kaj) k, pritisniti (koga/kaj) v, pritisniti (koga/kaj) ob; temeljiti na; cakati (na) vlak, gledati (na) oblake, igrati (na) piscalko; ziveti v mestu); nasproti c) vezavnodruzljivemu predloznemu obglagolskemu morfemu (npr. trgovati s tobakom, hoditi po/ob cesti).

2.1.1.3  Prevladujoce obveznovezljive udelezenske vloge po vezljivostnih glagolskih skupinah

Pri obravnavi so upostevani temeljni, specializirani in visji specializirani glagoli (slednji so tvorjenke --- glagolske izpeljanke in sestavljenke z dolocenimi prevladujocimi pomenskimi sestavinami, ki so med posameznimi glagolskimi pomenskimi skupinami hkrati tudi pomenskorazlocevalne).

V okviru izglagolskih samostalnikov so osnovni besedotvorni pomeni dejanja, lastnosti in stanja (De, L, St), samo primerjalno so predstavljeni se pomeni vrsilca, predmeta, rezultata in sredstva dejanja (Vd, Pd, Rd in Sd). Besedotvorni pomen lastnosti (L) se pretvorbeno povezuje z vrstnimi pridevniki, besedotvorni pomen stanja (St) pa se pretvorbeno povezuje s pridevniki stanja. Izglagolski pridevniki pa imajo predvsem besedotvorni pomen stanja (St), redkeje besedotvorni pomen lastnosti (L).

Ceprav glagolske pomenske skupine, dolocene na podlagi glagolske vezljivosti, vkljucujejo vse udelezenske vloge, so nekatere udelezenske vloge pogostejse. Po posamostaljenju glagolov v jedrne izglagolske samostalnike se glede na besedotvorni pomen izglagolskega samostalnika⁹ izbirno ohranijo in razvrstijo le dolocene udelezenske vloge. To pa pomeni, da se v okviru stalne izhodiscne pomenskohierarhicne razvrstitve (tj. podeljevanje in izrazanje udelezenskih vlog gre v smeri vrsilec/povzrocitelj/izvor dejanja -> prejemnik -> prizadeto z dejanjem -> okoliscine dejanja; najprej t. i. enovlogovni skloni in nato se vecvlogovni skloni) ne morejo vedno zvrstiti vse udelezenske vloge, temvec so, glede na izhodiscni jedrni besedotvorni pomen dejanja (De), nekatere udelezenske vloge izpuscene.

Zadostnost oz. pravilnost obsega glagolskih pomenskih skupin z vidika vezljivosti potrjuje tudi tozilnisko dolocilo (T), ki pri glagolih stanja, poteka in dejanja skladenjsko oznacuje vse osnovne udelezenske vloge. Pri pretvorbah pa je namesto nepredloznega tozilnika rodilnik (R).

Pregled po vezljivostnih skupinah glagolov. Pri pretvorbah je R tudi kot izhodiscno/ciljno mesto/cas. Pogostejse neobveznovezljive udelezenske vloge so v okroglih oklepajih:

a)  Glagoli stanja in procesa: BITI --- mesto/cas/nacin stanja/procesa; IMETI --- razmerni/vsebinski T/R, (razmerni D).

b)  Glagoli tvornih procesov/dejanj:

b1)  'Omogocanje nastajanje dejanja; dejavna/tvorna udelezba':

'ciljnost' brez poudarjanja 'premikanja' --- prizadeti/rezultatni T, ciljni T/R dejanja, (ciljni/prejemni D).

b2)  'Ravnanje/upravljanje/ustvarjanje':

b2.1)  'ravnanje/upravljanje s premikanjem' --- prizadeti T, izhodiscno/ciljno mesto//izhodisni/ciljni cas R/T, ciljni D, (razmerni D);

b2.2)  'ravnanje/upravljanje s sonahajanjem/sopojavljanjem' --- razmerni T/R, razmerni O in razmerni D, mesto/cas R/M/O, (nacin T/R/M/O);

b2.3)  'ravnanje/upravljanje s spremembo pripadnosti' --- 'pripadnost' oznacuje CLOVESKOST+ za oba udelezenca dogajanja: prejemnik/prizadeti D, razmerni/prizadeti T;

b2.4)  'ravnanje/upravljanje s spremembo lastnosti' --- prizadeti/rezultatni/ciljni T, (razmerni D).

b3)  'Splosni pomen spremembe' --- v nasprotju s 'spremembami v okviru ravnanja/upravljanja' splosni pomen spremembe vkljucuje poleg pomenske sestavine 'lastnosti' tudi 'samopremikanje' in 'ciljnost' vrsilca (Vd/dog/p): prizadeti/rezultatni/ciljni T, izvor/vzrok//ciljni R/T, (razmerni D).

b4)  'Govorjenje, razumevanje in misljenje' --- vsebinski T/R/M/O, pojavni T, razmerni T, razmerni D in razmerni do vsebine O.

b5)  'Premikanje' --- izhodiscni/ciljni R/T/D in pot R/M/O.

2.1.1.3.1  Sklonska predstavitev obveznovezljivih udelezenskih vlog

Oblikoslovnoskladenjska obravnava gre od sklonov z najvecjo vezljivostno zmoznostjo k sklonom z najmanjso vezljivostno zmoznostjo --- tj. od sklonov, ki lahko sprejmejo razlicne udelezenske vloge (vecvlogovno skupino sestavljajo imenovalnik, tozilnik in rodilnik) do sklonov, ki sprejemajo vedno isto udelezensko vlogo (enovlogovno skupino sklonov sestavljajo vsi predlozni skloni¹⁰ in nepredlozni dajalnik).

Zato ni nobeno nakljucje, da se je pri obravnavi sklonskih dolocil v slovenscini in v njej sorodnih jezikih (tu jo primerjam s hrvascino, cescino in slovascino) izoblikovala ustaljena sklonska razvrstitev.¹¹

Moznost soobstoja samo dolocenih udelezenskih vlog v okvirih istega sklona temu sklonu daje tudi prevladujoco specificnopomensko vrednost --- tako T oznacuje predvsem 'neposredno vkljucenost v dejanje in prizadetost z dejanjem sploh', R oznacuje predvsem 'izhodiscnost in razmernost dejanja', D oznacuje predvsem 'ciljnost dejanja', M oznacuje predvsem 'prostorsko razmescenost dejanja', O pa 'nacin poteka dejanja in spremstvenost sploh'.

(Upostevana je ugotovitev Ch. J. Fillmora (1968: 24-25), da se v vezljivostnem polju dolocenega pomena nobena udelezenska vloga ne more podvojiti. Ce pa udelezenec zdruzuje dve udelezenski vlogi, je vedno ena izmed njiju prevladujoca.)

2.1.1.4  Tipologija obvezne vezljivosti je podlaga za tipologijo slovenskih stavcnih vzorcev

Z ugotovitvijo relevantnih pomenskoskladenjskih sestavin, ki so skupne vecini pomenom dolocenega glagolskega leksema, dobimo prevladujoci splosni skladenjski pomen, ki je za obravnavani glagol tudi najobicajnejsi in najpogosteje pomensko- in strukturnoskladenjsko uporabljan. Na podlagi prevladujocih oz. vodilnih skladenjskih pomenov dolocenega glagola se izoblikuje obvezna pomenskoskladenjska vezljivost.

Stevilo stavcnih vzorcev (V) in podvzorcev (PV) razkriva tudi najpogostejso in hkrati najbolj navadno pomenskoskladenjsko uporabo glagolov tudi z vidika tvorbe stavcnih povedi: a) enodelni stavki: prvotno brezosebni nevezljivi Glag (1V), npr. Snezi, Zmrzuje, Temni se, in drugotno brezosebni eno-/dvovezljivi Glag (8V, 1PV), npr. Prasketa v kaminu, Nagiba se k nevihti, Boli ga v hrbtu, Govorijo vse mogoce; b) dvodelni stavki: enovezljivi Glag (2V, 1PV), npr. Spi, (Dez) lije, Smrad se siri, dvovezljivi Glag (10V, 9PV), npr. Vozim avto, Mati ziba otroka, Stanuje v bloku, Dobrika se (ljudem), trovezljivi Glag (27V, 7PV), npr. Nameril je puscico v tarco, Pocesala je lase (v rep), Izpustili so ga iz kletke, Silil ga je k pretepu, Zdravil se je (v toplicah), stirivezljivi Glag (4V), npr. Ucitelj je spraseval ucence podrobnosti o knjigi, petvezljivi Glag (1V, 1PV), npr. Zdravnik je bolniku vbrizgnil zdravilo v zilo (z injekcijo).

2.1.1.4.1  Vezljivost kot razvojna kategorija

1)  Najpogostejsa je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole. Povecuje se pogostnost glagolskih izpeljank in sestavljenk iz samostalnikov.¹² Nekateri enovezljivi so sele postopoma, s pogostejso uporabo, postali dvovezljivi, npr. abstinirati (abstinirati glasovanje), balirati (balirati zelezne odpadke/hmelj/krmo/seno), blefirati (blefira veselje), diplomirati (diplomirati iz zgodovine/na zgodovini, se vedno redko diplomirati zgodovino), fikcionizirati (fikcionizirati pot), pamfletirati (pamfletirati dogodke), tumbati (tumbati neumnosti).

Samo enovezljive ostajajo nekatere glagolske tvorjenke (izpeljanke, zlozenke), npr. diskati (diskati cel vecer), klosariti (klosariti po mestu), razkomotiti se (razkomotiti se na kavcu), samoohranjati se (dobro se samoohranjati).

1.1)  Neke vrste vezljivostna posebnost so prednostno levovezljivi glagoli, ki namesto obicajnejse predloznomorfemske vezave desnih (predloznih) dolocil vse pogosteje vezejo tudi premoprehodna tozilniska dolocila. Tako npr. pri glagolih premikanja kot so teci/skociti/plavati/voziti v teci maraton, skociti raznozko/skrcko, plavati zabo/metulja, voziti reli/formulo ena/slalom, voziti tovornjak/avto tozilniska dolocila (posebno pri sportnih dejavnostih) oznacujejo in pomensko poudarjajo predvsem vsebinske udelezence.. Tozilnisko dolocilo pomensko poudarja vsebino dejavnosti tudi pri glagolskih tvorjenkah tipa diplomirati/magistrirati/doktorirati slavistiko ipd.

2)  Z uvajanjem vezljivosti se uvaja nova predmetnost, npr. igrati (se) (igrati (se) na racunalnik) v pomenu 'obvladovati napravo', surfati (surfati po/v mrezi) v pomenu 'pregledovati podatke' ipd.

2.1)  Z novo vezljivostjo se novi pomeni dodajajo, npr. pri kuhati v zvezi kuhati s kisom v pomenu 'pripravljati kaj s cim', ali pa ukinjajo, npr. cvikati v slengovskem pomenu 'bati se' (nasproti npr. cvikati karte, cvikati nasprotnika z nogami).

2.2)  Vedno pogostejsa je nepolnopomenska raba predloznomorfemskih glagolov premikanja z neobicajnim udelezencem, npr. hoditi v (hoditi v skornjih), iti k/podati se k (Krilo gre/se poda k majici), nositi se z/s (Jakna se nosi s kopuco) ipd.

3)  Povecuje se uporaba glagolov tipa zaasfaltirati, zamoralizirati, zamuzicirati, zmasakrirati, kjer domaca predponska obrazila povecini ohranjajo samo faznost.

2.1.1.5  Prakticni prikaz vezljivosti

Analiza po glagolskih pomenskih skupinah je pokazala, da je za popolni prikaz (po pomenskih skupinah) slovenske pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti potrebno vzeti dva tisoc glagolov (kar je priblizno osmina vseh glagolov --- iztocnic v Slovarju slovenskega knjiznega jezika). Tako bo slovarsko zaobjeta vsa bazicna glagolska vezljivost (ne pa enake vezljivostne zmoznosti vseh predvidljivih izglagolskih tvorjenk). V okviru povedkove vezljivosti bodo upostevani izglagolski pridevniki; od neizglagolskih pridevnikov pa bodo obdelani potencialni povedkovniki.

Vezljivost vsakega glagola (od njegovih najpogosteje uporabljenih pomenov k redko uporabljenim) je predstavljena a) s spiskom vseh moznih udelezenskih vlog dolocenega glagola, ki oznacuje popolno pomensko-skladenjsko vezljivost, in b) s pomensko- skladenjsko formulo za vsak posamezni glagolski pomen, ki hkrati oznacuje delno pomensko-skladenjsko vezljivost glagolovega pomenja. Z besednovrstno oznako in z oznako sklona je v okviru t. i. pomensko-skladenjske formule predstavljena se strukturnoskladenjska vezljivost. Tako pomensko-skladenjska formula obsega oblikoslovnoskladenjsko predstavitev in vse pomenskoobvezne udelezenske vloge v oglatem oklepaju, ki so strukturnoskladenjsko obvezne ali neobvezne (neobvezne so oznacene z okroglim oklepajem).¹³ Stevilka ob glagolu oz. ob vsakem glagolskem pomenu, npr. delati1(2/3), pove, ali je dolocen glagolov skladenjski pomen eno-, dvo-, tro- ali vecvezljiv. Ce sledi se stevilka v oklepaju, pomeni, da ima glagol tudi doloceno stevilo neobveznovezljivih dolocil.

2.1.1.5.1   Udelezenske vloge (pomenskoskladenjska vezljivost) in dolocila (strukturnoskladenjska vezljivost) so pri tipoloski predstavitvi slovenske vezljivosti oznaceni s poslovenjenimi simboli (simboli so povzeti po F. Danesu (1987) in predelani oz. prilagojeni slovenskemu strokovnemu izrazju, prim. NSS, SSB). Kombinacije simbolov pa oblikujejo t. i. pomenske formule (po Danesu 1987: 52 sémantická formule (SF)), ki oznacujejo osnovno pomenskoskladenjsko vezljivost posameznih glagolskih pomenskih skupin.

V predstavitev pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti bodo vkljucene a) predmetnopomenske in slovnicnokategorialne lastnosti udelezencev, ki so kategorialne pomenske sestavine ali t. i. klassemi (zivo+/-, clovesko+/-, konkretno+/-), b) skladenjski pomeni oz. pomenske vloge udelezencev --- t. i. udelezenske vloge (vrsilec, prejemnik, prizadeto, cilj ipd.) in na skladenjskofunkcijski ravni se c) skladenjske vloge (osebek, povedek, predmet ...) v dolocenem sklonu.

Zaradi sirse razumljivosti naj bi vezljivostni slovar imel tudi primerjalno tabelo mednarodnih simbolov, npr. za a) vrste dejanj (d = dejanje = Act, dog = dogajanje = Occur, s = stanje = Stat, p = proces = Proc) in za pomenske vloge udelezencev (za leve udelezenske vloge: V = vrsilec = A(gens), Pv = povzrocitelj = Proc(esor), Pb = pobudnik = Inic(iator), N = nosilec = Sta(tual); za desne udelezenske vloge: Pr = prizadeto = Pat(iens), Ra = razmerje = Res(pector), Vs = vsebina = Mat(erial)/Intel(ectual)/Inf(ormatia), Po = pojav = Fen(omenal), Vz = vzrok = Caus(or), C = cilj = Mot(iv), Iz = izhodisce/izvor = Ori(ginativ), IM/IC = izhodiscno mesto/izhodiscni cas = OriDir, CM/CC = ciljno mesto/ciljni cas = PspDir(perspektiv), M/C = mesto/cas = Loc/Temp, Poz/k/o = potek/zacetek/konec/omejitev = Dur/Inc/Fin/Ter, N = nacin = Mod(us), S/O = sredstvo/orodje = Ins(trumental), Pre = prejemnik = Ben(efaktor)/Ad(resat), R = rezultat = Rez), in v okviru pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti tudi mednarodne simbole za b) oblikoslovno-skladenjske oz. besednovrstne lastnosti dolocil: --- za glagol: Glagp = glagolski primitiv = Vprim, Glagv = vezni glagol = KV; --- za dolocila: (p)Sam1-6 = (predlozna) samostalniska dolocila = (p)SN/G/D/A/L/I, Pridk/v = pridevnik (kakovostni/vrstni) = AdjQ/C(adjective qualitative/classifying), Prislk/c/n/kol = prislov (krajevni/casovni/nacinovni/kolicinski) = AdvLoc/Temp/Mod/Q; --- za povedkova dolocila: Sam'/Prid'/Prisl' = S'/Adj'/Adv'.

Legenda:

2.1.1.5.2  Vzorcna vezljivostna predstavitev glagola ziveti

Zgled za glagol ziveti, ki oznacuje /ne/tvorne (zivljenjske) procese (tvorni so samo v povezavi s clovesko ⁺).

Pri vseh glagolih so pomeni razvrsceni in obravnavani od osnovnega (najnavadnejsega) pomena k manj navadnim zaznamovanim pomenom.

* Glagol ziveti spada med elementarne glagole --- to so glagoli osnovnih zivljenjskih procesov in dejavnosti in so podskupina temeljnih glagolov. Znacilnost elementarnih glagolov je, da zdruzujejo oz. kombinirajo pomene iz vseh treh glagolskih primitivov --- BITI, IMETI, DELATI, zato so vezljivostno najuniverzalnejsi. Nekateri njihovi pomeni so prehodni, drugi pa neprehodni, vsi skupaj zaobjamejo vse udelezenske vloge.

* zivéti1 ET 1. biti¹ 'obstajati', Sam1 -: Sam1|xNp/d/dog/s z+| + Glag|E⁺|: Vse, kar zivi, potrebuje hrano

zivéti1(2) 2. bívati² 'eksistirati, obstajati, biti' kot zivo bitje(kje, kdaj, kako), Sam1 --- (Prislk/c/n / p Sam5-6): Sam1|xNp/d/dog/s z+| + Glag|Msop/d/dog/s| (+ Prislk/c/n|yM/C/wNp/d/dog/s| / p Sam5-6|yRa/Mp/d/dog/s z+|): Zivi (v preteklosti), Zivijo (skupaj v obliki lisajev)

zivéti1 3. delováti², ³ 'biti v delovnem stanju', Sam1 -: Sam1|xVd/Np/d/dog/s z+| + Glag|Msop/d/dog/s| /+ p Sam2,4- 6 / Prisln|wNp/d/dog/s| = modifikator/: Politicno/kulturno/vsestransko/ zivi, Ta kraj zivi // shajati, Sam1 -: /Komaj se/ zivi /brez hrane/ // glede na casovno trajanje od rojstva do smrti, Sam1 -: Sam1|xNp/d/dog/s z+| + Glag|Msop/d/dog/s| /+ Prislkol|wL| = modifikator/: Zivijo /povprecno sedemdeset let/

zivéti2 4. biti², rásti³ v svojem zivljenjskem okolju, Sam1 --- p Sam5-6 / Prislk: Sam1|xNd/dog/p/s z+| + Glag|Msod/dog/p/s|Mo + p Sam5-6|yRa/Md/dog/p/s z-/z+| / Prislk|yMd/dog/p/s|: Raki zivijo v potokih, V tem skalovju ne more ziveti nobena rastlina // bívati¹, eksistírati, obstájati; prebívati¹/stanováti, Sam1 --- p Sam5-6 / Prislk: Zivi na dezeli/v mestu, Zivi pod tujo streho, Zivi pri teti // ekspr., sòobstájati s kom, Sam1 --- p Sam5-6: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s z+| + Glag|Msod/dog/p/s|Mo + Sam6|yRad/dog/p/s z+|: Zivi skupaj z njo

zivéti2 5. ekspr., bívati³² s cim, Sam1 --- Sam6: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s z+| + Glag|Msod/dog/p/s|Mo + Sam6|yRad/dog/p/s z-|: Zivi z zemljo/s knjigami // delováti² za koga, kaj, Sam1 --- Sam4: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s z+| + Glag|Msod/dog/p/s|Mo + Sam4,5|yRad/dog/p/s z+/-|: Zivi za glasbo/za otroke/za svoj poklic

zivéti2 6. shájati², prezivljati se (s cim), kako, Sam1 --- Sam4,6 / Prisln: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s z+| + Glag|Mso|Mo + Sam4,6|yRad/dog/p/s z-|/Prisln: Zivi z invalidnino/na tuje stroske/na skodo drugega // od cesa, Sam1 --- Sam2: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s z+| + Glag|Msod/dog/p/s|Mo + Sam2|yRad/dog/p/s z-|: Zivi od izdelovanja suhe robe, Ziveti od kmetijstva/od umetnosti

zivéti2 7. pog. prezivljati, vzdrzevati koga s cim, Sam1 --- Sam4 --- (z/s Sam6): Sam1|xVd z+| + Glag|Msod| + Sam4|yPrd z+ c+| (+ z/s Sam6|yRad z- abstr.|): Zivi zeno in otroke (s placo)

zivéti1(2) 8. ekspr. vplívati¹ (kje), --- Sam1 --- (v Sam5 / Prislk): Sam1|xNd/dog/p/s z+/z-| + Glag|Msod/dog/p/s| /+ Prislc|Cd/dog/p/s|/ (+ v Sam5|zRad/dog/p/s z-|/Prislk): (V svojih delih) /vecno/ zivijo, Umetnine /dolgo/ zivijo // uveljávljati se² (kje), Sam1 --- (v Sam5 / Prislk): Glasba zivi (zunaj dvoran), Njegovo ime ne zivi /vec/ (v nas, tukaj)

zivéti1(2) 9. ekspr. pojávljati se¹ (kje), Sam1 --- (Prislk / v Sam5): Sam1|xNd/dog/p/s z+/z-| + Glag|Msod/dog/p/s| (+ Prislk|yMd/dog/p/s| / v Sam5|zRad/dog/p/s z-|): Dogodek zivi (v ljudskem izrocilu), Rokovnjaci zivijo /samo/ (v pripovedkah)

zivéti2 10. knjiz. uresniceváti¹, Sam1 --- Sam4: Sam1|xVd/Nd/dog/p/s c+| + Glag|Msod/dog/p/s| + Sam4|yVsd/dog/p/s z- abstr.|: Zivi svet/filozofijo/preteklost

--- --- ---

rokovnjáciti1 delovati², ³, ziveti³ kot rokovnjác, Sam1: Sam1|xVd/Nd/dog/p c+| + Glag|Msod/dog/p|: Sosedov rokovnjaci

Literatura

Apresjan, Ju. D. (1967). Eksperimental'noe issledovanie semantiki russkogo glagola. Moskva: Nauka.

Bajec, A. (1959). Besedotvorje slovenskega jezika IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU.

Danes, F. idr. (1987). Vtné vzorce v cestin. Praha: Academia.

Dular, J. (1982). Priglagolska vezava v slovenskem knjiznem jeziku (20. stoletja). Disertacija. Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Fillmore, Ch. J. (1968). The Case for Case. Universals in Linguistic Theory. Urednika E. Bach in R. T. Harms. USA.

Krizaj Ortar, M. (1989). Vezljivost: iz pomena v izraz. 25. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 129-140.

Merse, M. (1995). Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.

Oresnik, J. (1992). Udelezenske vloge v slovenscini. Ljubljana: SAZU.

Oresnik, J. (1994). Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.

Slovar slovenskega knjiznega jezika. I. --- 1970. II. --- 1975, III --- 1979, IV. --- 1985, V. --- 1991. Ljubljana: SAZU.

Toporisic, J. (1965-1970). Slovenski knjizni jezik I-IV. Maribor: Obzorja.

Toporisic, J. (1976). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Toporisic, J. (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Vidovic Muha, A. (1988). Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.

Vidovic Muha, A. (1993). Glagolske sestavljenke --- njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemskim vidikom). Slavisticna revija, 41/1, 161-192.

Vidovic Muha, A. (2000). Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.

Vodusek, B. (1961/62). O leksikografskem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov. Jezik in slovstvo 7/1. 5-10. Pomenska ureditev glagola »vzeti«, izdelana na podlagi leksikoloskega materiala iz kartotecne zbirke SAZU. Jezik in slovstvo 7/4, 117-121.

Opombe

¹

Clanek M. Krizaj Ortar, Vezljivost: iz pomena v izraz (SJLK 1989) ugotavlja, da Slovenci se nimamo izdelanega modela vezljivosti, teorija vezljivosti pa je se sibka, zato tudi ni vezljivostnih slovarjev kot aplikacij teoreticnih spoznanj. Dosedanje pojmovanje vezljivosti pri nas je prevec povrsinsko/strukturalno. Potrjuje tudi, da so metode in izhodisca ceske pomenoslovne skladnje dobra osnova za nas.

²

Glagoli s slovarsko oznako s sirokim pomenskim obsegom (natancnejse pojasnilo bi bilo siroka pomensko-skladenjska raba) so vezljivostne nadpomenke in so kot nosilke vezljivosti v okviru svojega sirokega/univerzalnega skladenjskega pomena zamenljive z vec polnopomenskimi glagoli, ki imajo isti (navadno ozji/specializirani, z manj udelezenci) skladenjski pomen. Taksna pomenska splosnost z vsakokratno pomensko-skladenjsko izbiro udelezenca v okviru moznih udelezenskih vlog omogoca hkratno vsakokratno izbiro glagolske uvrscevalne/razvrstitvene pomenske sestavine, npr. Otroci so se spravljali na vrhove dreves (plezali, lezli --- 'premikanje'), Spravljal je les iz gozda (voziti --- 'premikanje'), Spravljali so ovire s poti (odstranjevati --- 'ravnanje s premikanjem'), Spravljala je madeze s preproge (cistiti --- 'lastnost dejanja'), Spravljali so dogodek v zvezo z njim (povezovati kaj s kom --- 'ravnanje'), Spravljal je ljudi pod svojo oblast (podrejati si --- 'upravljanje') ipd. V Pregledu slovnicnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa --- interna izdaja, 1978), ki ga je pripravila A. Vidovic Muha, avtorica na strani 32 opozarja, da pomenska slovnicna kategorialnost tega kvalifikatorskega pojasnila ni ugotovljiva in obenem predlaga, naj se ga cimmanj uporablja. Z vidika siroke in razsirjene skladenjske pomenskosti se izoblikuje skupina glagolskih nadpomenk, ki v svoje pomensko polje vkljucujejo tako skladenjsko oslabljene kot siroke pomene (obe sta slovarski oznaki; stevilke ob glagolih oznacujejo slovarske pomene): biti sem2, dajati4/dati4, delati3,6/narediti1, dobivati2/dobiti2,4,5, drzati4,5,6, izgubljati2/izgubiti3, lotevati se2/lotiti se2, metati1 (nav. ekspr.), muciti se2 (ekspr.), najti2, napraviti1, obstati3, ostati4, udariti11 (ekspr.). Vsi glagoli v Slovarju z moznostjo siroke pomenskoskladenjske uporabe v vlogi t. i. temeljnih glagolov so: biti sem, dajati/dati, delati/narediti, dobivati/dobiti, drzati, iskati, izdajati/izdati, izdelovati/izdelati, izgubljati/izgubiti, izkupiti, izrocati/izrociti, klepati, koncavati/koncevati/koncati, kópati, krotoviciti, lotevati se/lotiti se, metati, motoviliti, muciti, najti, napravljati/napraviti, naskakovati/naskociti, nesti, obdelovati/obdelati, obnasati se, obracati/obrniti, obracunati, obstati, odgovarjati, odloziti, odpasti, odstranjevati/odstraniti, onegaviti/poonegaviti, ostati, poiskati, poloziti, ponesreciti se, poprijemati/poprijeti, poracunati, posreciti se, posredovati, prijeti, pripravljati/pripraviti, seci sezem, sipati, sklanjati, spopasti se, spoprijemati se z/s, spraviti, truditi se, udariti, upravljati, usipati/usuti, ustavljati se/ustaviti se, vêsti se, vréci se.

³

Pri 1.2 so upostevane vezljivostne pripombe J. Oresnika iz dela Udelezenske vloge v slovenscini (Ljubljana: SAZU, 1992), pri 1.2.1 pa so upostevane vezljivostne pripombe iz dela Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica (Ljubljana: SAZU, 1994) istega avtorja.

⁴

J. Oresnik (1992: 183-190) navaja se nekaj za slovensko vezljivost pomembnih statisticnih podatkov: --- pri t. i. enoclenski pomenski vezljivosti je prednostna (in hkrati pogostnostna) razvrstitev vlog: vrsilec, prizadeto, prejemnik; --- pri t. i. dvoclenski pomenski vezljivosti je prednostna razvrstitev: vrsilec --- prizadeto, prejemnik -prizadeto, vrsilec --- prejemnik; --- t. i. troclenska pomenska povezava naj bi bila samo ena: vrsilec --- prizadeto -prejemnik. Razmerje udelezenska vloga: sklon pa v okviru: 1) enoclenske pomenske vezljivosti omogoca povezave: vrsilec --- imenovalnik, prizadeto --- imenovalnik, prejemnik --- imenovalnik; 2) dvoclenske pomenske vezljivosti omogoca povezave: a) vrsilec --- imenovalnik, prizadeto --- tozilnik, b) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik -tozilnik, c) vrsilec - -- imenovalnik, prizadeto --- predlozni sklon, c) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- dajalnik, d) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- predlozni sklon, e) prejemnik --- tozilnik, prizadeto --- imenovalnik, f) prejemnik --- imenovalnik, prizadeto --- predlozni sklon, g) prejemnik --- dajalnik, prizadeto --- imenovalnik, h) prejemnik - -- imenovalnik, prizadeto --- tozilnik; 3) troclenske pomenske vezljivosti omogoca povezave: a) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- dajalnik, prizadeto --- tozilnik, b) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- dajalnik, prizadeto --- predlozni sklon, c) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- predlozni sklon, prizadeto --- tozilnik, c) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- tozilnik, prizadeto --- predlozni sklon, d) vrsilec --- imenovalnik, prejemnik --- predlozni sklon, prizadeto --- predlozni sklon.

⁵

Razprava B. Voduska O leksikografskem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov (1961/62: 5-10) in dopolnilo k razpravi Pomenska ureditev glagola vzeti, izdelano na podlagi leksikoloskega materiala iz kartotecne zbirke SAZU (1961/62: 117-121), sta zame se dragocenejsa, ker sem ju brala sele pozneje --- ne kot vodilo za delo, ampak ze kot potrditev mojega nacina iskanja pravil slovenske pomenskoskladenjske vezljivosti s pomenskohierarhicno obravnavo razmerij med primitivnimi, temeljnimi (in elementarnimi) in specializiranimi (in visjimi specializiranimi) glagoli. Voduskove se danes aktualne teoreticne postavke so: 1) Izhodisce je prepricanje, da se mora pomenska analiza jezika opirati na slovnicno oz. skladenjskofunkcijsko ureditev jezika --- vec pomenov istega glagola je navadno izrazeno z razlicnimi skladenjskimi razvrstitvami, ki so odvisne od slovnicnih in skladenjskih zakonitosti danega jezika. 2) Avtor je izoblikoval skladenjskofunkcijski okvir oz. »gramaticno sintakticni okvir« za slovenscino: 1. skupina --- tozilniski predmet, 2. skupina --- tozilniski predmet + dajalniski predmet, 3. skupina --- predmeti + predlozne razlicnosklonske zveze, 4. obveznovezljivi prislovi, 5. zgledi s SE, 6. zgledi s SI, 7. brezosebna uporaba. 2.1) Skladenjski okviri so najboljsa resitev za sistematicno in enotno obdelavo leksema. Glede na to, da je celotno misljenje antropomorfno, je tozilniski predmet lahko stvar ali oseba, cutni ali abstraktni; tako osebki kot predmeti pa se locujejo glede na zivost+/- in na cloveskost+/-. Znotraj skladenjskofunkcijskega okvira so pomenska merila razvrstitve: a) cutni pomen ima prednost pred necutnim, clovesko pred necloveskim; b) na cutnem podrocju ima prednost tisto, kar je zaznavno specialno, pred tistim, kar je manj specialno, npr. pri vzeti imajo prednost pomeni, ki vsebujejo »predstavni element roke«; c) v okviru clovekove dejavnosti prehajanje od enega organa na drugega, gibi ustnic, gibi rok itn.; c) prostorski pomeni imajo absolutno prednost in prvotni jezikovni prostor je pojmovan antropocentricno --- govoreci je sredisce premikov; d) pomeni, ki se dajo razstaviti na najmanjse predstavne enote/elemente, imajo prednost pred pomeni, ki se ne dajo razstaviti oz. so nejasni. 3) Poleg pomenskih razlag s sopomenkami (s pomenskimi ali samo s stilisticnimi odmiki) in s protipomenkami je z vidika pomenskosestavinskosti leksema se posebej koristna obravnava pomenskih razlag z »najmanjsimi predstavnimi enotami/elementi«, npr. vzeti klobuk = 'iztegniti roko, zgrabiti klobuk in primakniti si ga'. Razsiritev t. i. skladenjskofunkcijskega okvira mu pomeni le poudarek dolocenega predstavnega elementa, npr. vzeti kaj : vzeti kaj v roko.

⁶

Ju. D. Apresjan (1967: 25) leksikalne in skladenjske omejitve pomena oznacuje kot 'pogojenost pomena', zato je po Apresjanu vsak pomen pogojen, samo na razlicnih ravninah. Tako je npr. pri glagolu ITI pomen 'padati' leksikalno pogojen v Dez gre in pomen 'ustrezati, skladati se' skladenjsko pogojen v Cevlji grejo k torbici.

⁷

M. Merse (1995) vrstnost glagolskega dejanja opredeljuje kot pomensko kategorijo, ki zajema le del glagolskega besedja, medtem ko je glagolski vid slovnicna kategorija, obvezna za vse glagole. In se, da je z ugotavljanjem vidskoparnega in nevidskoparnega znacaja predponskoobrazilnih glagolov, ki vrstno dolocajo glagolsko dejanje, mogoce ustvariti povezavo med jedrom glagolske kategorije vida in njenim obrobjem.

⁸

A. Vidovic Muha (1993: 162) ob kategoriji vida in vrstnosti zadeva s trditvami, da je vloga predponskih obrazil slovnicnokategorialna oz. vidska in besedotvorna, v katero sodi tudi poimenovanje vrst glagolskega dejanja; in da je pri sestavi, ko imamo opraviti s predponskimi obrazili, vloga teh obrazil vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovrsnisko glagolsko podstavo. Pri vzorcni obravnavi sestavljenk so bile pri dolocanju predponskoobrazilnih vrednosti upostevane tudi pomenske vrednosti predponskih obrazil po A. Bajcu (1959) in po M. Merse (1995: 286-317).

⁹

Pri jedrnih izglagolskih samostalnikih z besedotvornimi pomeni predmetov dejanja (Pd), rezultata dejanja (Rd) ali sredstva dejanja (Sd) je obseg udelezenskih vlog, v primerjavi z besedotvornim pomenom dejanja (De), okrnjen. Razvrstitvena hierarhija udelezenskih vlog se torej dosledno ohranja le pri besedotvornem pomenu dejanja (De). Pri vseh drugih besedotvornih pomenih v vlogi besednozveznega jedra ta razvrstitev ne more biti popolna, ker izhodisce razvrstitve ni temeljni pomen dejanja (De), temvec drugi/neprvi pomeni.

¹⁰

Najpogostejsi predlogi za, z/s, o, v, pri, na so pomenskoskladenjsko vedno glagolski predlozni morfemi. Rezultat predloznomorfemskih glagolov je sklonsko razmerje TMROD --- mestnik (M) je po pogostnosti tako visoko, ker sta predloga o in pri samomestniska, z/s pa samoorodniski, drugi trije predlogi pa so vecsklonski.

¹¹

Sklonska razvrstitev po pogostnosti rabe v slovenscini je TRIMOD. Sicer pa je v slovenski jezikoslovni literaturi stalna razvrstitev ITRDMO, ker so glagoli najprej obravnavani z vidika prisojevalne vezljivosti, kjer imenovalnik (I) skladenjskofunkcijsko oznacuje vse osebkove vloge, nato pa se z vidika vezavne vezljivosti. V okviru vezavne vezljivosti pa najprej vsi nepredloznosklonski udelezenci oz. nepredlozni glagoli (tozilniski, rodilniski, dajalniski), sledijo se predloznomorfemski glagoli z delovalniki in okoliscinami (predvsem mestniski in orodniski) --- o tem prim. NSS (82-100), SS (475-497, 349-361), SSB (57-64), J. Dular (1982: 117-122). Zgoraj navajano stalno razvrstitev sklonov s svojimi ugotovitvami uveljavlja R. Jakobson v Beitrag zur allgemeinen Kasuslehre (1936), kjer deli sklone na osrednje in obrobne. Razmerja med splosnimi stalnimi pomeni sklonov doloca z binarnimi nasprotji pomenskih lastnosti kot so a) usmerjenost, b) obseznost in c) osrednjost. Tako v okviru osrednjih sklonov, tj. tistih, ki lahko izrazajo osrednje vsebine, na prvem mestu navaja imenovalnik (I), na drugem pa tozilnik (T), ki izraza najtesnejso pomensko-skladenjsko povezavo z glagolom in je v primerjavi z drugimi skloni sistemsko nezaznamovano izrazno sredstvo. Sledi rodilnik (R), ki je zanikani tozilnik, in nato pogosto skladenjsko neobveznovezljivo dajalnisko dolocilo (D).

¹²

Glagoli, ki niso bili vkljuceni v Slovar slovenskega knjiznega jezika, so vzeti iz dodatka k Besediscu, ki ga je izdal Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa (ur. M. Humar 1994). Nanovo sem iz listkovnega gradiva, zbranega po 1990, izpisala 1861, pretezno izsamostalniskih, glagolov. V tem gradivu prevladujejo sestavljenke (teh je 61,42 %).

¹³

Predlagano je ze bilo (prim. Krizaj Ortar, 1989), da bi bilo pri slovarski vezljivosti, v okviru pomenskega polja glagola in nekaterih pridevniskih besed, potrebno: a) poiskati in dolociti vse uvrscevalne in razlocevalne pomenske sestavine, b) stevilo in vrsto udelezencev in njihove pomenske lastnosti kot +/- clovesko/zivo/ abstraktno; c) ponazarjalno gradivo pa je slovnicna uresnicitev pomenskega polja (pomenskega stavcnega vzorca) in je ponazoritev slovnicnega stavcnega vzorca z oblikoslovno-skladenjskimi lastnostmi dolocil.