Spostovane bralke, spostovani bralci

Stevilko zacenja zanimiva jezikoslovna razprava z naslovom Sticne tocke pri oblikovanju slovaskega in prekmurskega knjiznega jezika. V njem Marko Jesensek odstira marsikomu slabo poznana dejstva pri oblikovanju slovaskega in prekmurskega knjiznega jezika v skupni ogrski drzavi v 18. stoletju, za katera je bilo znacilno, da sta normativno podobo dobivala na podoben nacin. Njuna kasnejsa usoda pa je bila precej drugacna --- slovascina je postala samostojen knjizni jezik slovaskega naroda, prekmurski knjizni jezik pa se je sredi 19. stoletja zdruzil z osrednjeslovenskim v enotni slovenski knjizni jezik. Drugi jezikoslovni clanek Funkcijska delitev clenkov: znacilnosti naklonskih clenkov je napisala Natasa Jakop. V njem na podlagi teoreticnega izhodisca, da je osnovno merilo za delitev clenkov njihova vloga v stavku, povedi oziroma besedilu, deli clenke v tri funkcijske skupine: navezovalne, naklonske (skladenjskonaklonske in naklonske v ozjem pomenu besede) in poudarne. Podrobneje so predstavljeni predvsem naklonski clenki.

Literarnovedno skupino clankov uvaja prispevek Mirana Hladnika France Kidric danes, ki je bil tako kot prispevek Gregorja Kocijana Kidricevo presernoslovje po prvem delu monografije o Presernu (1939-1950). Ob 120-letnici rojstva dr. Franceta Kidrica --- objavljen je bil v 5. stevilki Jezika in slovstva --- predstavljen na simpoziju o dr. Francetu Kidricu v Rogaski Slatini oktobra lani. Glavno vprasanje, ki si ga avtor zastavlja v clanku, je, kaksen pomen ima France Kidric v slovenski literarni vedi danes. V uvodniku morda velja posebej poudariti avtorjevo stalisce, da se z menjavo literarnovednih paradigem zna zgoditi, da bo zaradi bogastva podatkov, ki jih je Kidric nakopicil, njegovo ime se nekaj casa zivo v strokovni zavesti. V drugem clanku Matevz Kos razmislja o vplivu Nietzscheja v besednem ustvarjanju Iva Sorlija in Frana Albrehta, ki se je tudi sicer pojavljal med sopotniki, ucenci in nadaljevalci slovenske moderne. Zlasti ob recepciji Nietzscheja pri Franu Albrehtu je treba navesti Kosovo spoznanje, da je bil polozaj, ki je nastal v letih po prvi svetovni vojni, tudi na Slovenskem taksen, da »prvotnega«, »spontanega«, morda celo »naivnega« sprejemanja Nietzschejeve misli ni vec dopuscal. Nista pa bila vec mogoca niti brutalna zavrnitev in apriorno nerazumevanje. Zadnji clanek z naslovom Kako brati Flisarjeve zadnje tri romane?, ki ga je napisala Nina Soba, je namenjen analizi Flisarjevih treh romanov Carovnikov vajenec, Noro zivljenje in Potovanje predalec, katerih glavna tema je tema poti --- poti kot potovanja ---, ki je v bistvu prispodoba zivljenja, in posledicno tema iskanja, ki poganja neustavljivo hrepenenje po biti cel, biti v ravnovesju med duhom in materijo.

Stevilko in letnik zakljucujeta dva prispevka v rubriki Ocene in porocila. V prvem Natasa Logar predstavlja novo knjigo Ade Vidovic Muha Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja, ki je izsla pri Znanstvenem institutu Filozofske fakultete v Ljubljani, v drugem pa Irena Novak --- Popov in Katerina Veljanovska porocata o dvodnevnem znanstvenem srecanju makedonskih in slovenskih jezikoslovcev, ki je potekalo konec oktobra leta 2000 na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani: krovna tema srecanja je bila Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih druzbenih okoliscinah.

Urednistvo se ob koncu letosnjega letnika revije iskreno zahvaljuje bralkam in bralcem, da so zvesto prebirali objavljene prispevke in v njih morda nasli tudi marsikaksno pomembno in koristno spoznanje, ter jim zeli prijetne in sproscujoce pocitnice.