Slovensko-makedonska konferenca v Ljubljani

Dvodnevno znanstveno srecanje je potekalo 26. in 27. oktobra 2000 na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti in ob financni podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z referati je nastopilo 30 udelezencev (13 Makedoncev in 17 Slovencev oz. 11 gostov in 19 gostiteljev). Referati so bili predstavljeni na dveh plenarnih zasedanjih na zacetku in na koncu konference (9) ter na dveh sekcijskih zasedanjih, jezikoslovnem (11) in literarnovednem (10). Med udelezenci so bile zastopane vse generacije, od nestorjev makedonistike v Ljubljani in slovenistike v Skopju, rednih profesorjev jezika in knjizevnosti, do najmlajsih asistentov na obeh fakultetah, ki bodo strokovno izrocilo nadgrajevali in prenasali naslednjim rodovom.

Studij slovenscine na skopski univerzi in makedonscine na ljubljanski univerzi imata, kot je znano, razlicen status, zasnovan v nekdanji skupni drzavi in danes ze docela neskladen z ekonomskimi, znanstvenimi in kulturnimi interesi. Iz tega statusa izvira fiksirana kadrovska zasedba --- v Ljubljani samo eno predavateljsko mesto za makedonski jezik in knjizevnost hkrati, v Skopju profesor knjizevnosti z asistentom in lektor. (O stiridesetletnem historiatu makedonistike na visokih solah v Sloveniji je na zacetku prvega plenarnega zasedanja porocal Dragi Stefanija). Organizatorji so se tega neravnotezja zavedali, zato med slovenskimi udelezenci skoraj niso mogli pricakovati komparativnih tem, ki bi temeljile v poglobljenem poznavanju makedonskega in slovenskega gradiva. Pac pa se je pokazala za posreceno tematska odprtost in hkratno osredinjenje na aktualno problematiko, ki je odprla vec podrocij plodne izmenjave informacij in samodejno primerjavo raziskovalnih rezultatov iz obeh nacionalnih okolij. Naj ze na zacetku tvegamo sumarno tezo, da poosamosvojitveni procesi v obeh druzbah kljub razlicnim kulturnim in ekonomskim razmeram potekajo v vzporednih in primerljivih smereh, da se na podoben nacin vanje vkljucujejo znanstvena prizadevanja, ki spremljajo konceptualne in organizacijske prenove institucij (tudi za povezovanje z evropskimi), razlicna pa se zdi stopnja realizacije in hitrost prisvajanja novosti. Tako se na podrocju prenove solstva, pouka materinscine kot tujega jezika, tokov in tezenj v sodobni literaturi in celo posameznih avtorskih poetik kazejo ekvivalence, ki dajejo smisel in opravicilo tovrstnim strokovnim srecanjem.

Podrobnejsi vsebinski pregled razprav bomo razdelili na dvoje sklopov in jih predstavili v zaporedju, ki sledi zasnovi v programu konference. Sestavljalci programa so namrec sledili teznji, da bi za posamezna podrocja in teme sopostavili makedonskega in slovenskega referenta in tako omogocili strokovni dialog.

Literarno vedo je na otvoritvenem plenarnem zasedanju zastopala Nada Petkovska, najvecja poznavalka novejse in sodobne slovenske knjizevnosti v Makedoniji. Pod sirokim naslovom Vzporednice med sodobno slovensko in makedonsko dramo se je osredotocila na troje relevantnih dram Mrozka, Andonovskega in Jancarja, v katerih je odkrila strukturno soroden besedilni svet, osebe, dejanje in ideologijo, ki se manifestira skozi razmerje med anarhijo in redom, teznjo po svobodi in upor sistemu, jezik in odnos do tradicije. Vladimir Osolnik je posegel v paralele med dvema romanticnima epoma, Presernovim Krstom pri Savici in Prlicevim Vojvodo (Serdarot), za katera je znacilna avtobiografskost in drugacno razmerje med elegicnostjo, ljubeznijo in svobodoljubjem kot v evropski junaskoepski tradiciji ter vez med jezikovno odlicnostjo in nacionalno uveljavitvijo. S podrocja jezikoslovja sta bili na plenarno zasedanje vkljucena referat Ljudmila Spasova, ki je predstavil raziskovalni projekt o glagolskem vidu v makedonskem jeziku in ga za to priloznost dopolnil s primerjavami v slovenscini. Druga razprava Ade Vidovic --- Muha Aktualna vprasanja sodobnega slovenskega knjiznega jezika se je posvetila predvsem razliki med drzavnim in nacionalnim jezikom in posledicami, ki za govorce in jezikovno politiko izvirajo iz zavedanja novega statusa.

Literarnovedno sekcijo je odprlo predavanje Mirana Hladnika o danasnjem pomenu presernoslovca dr. Franceta Kidrica, kakor ga izkazuje citatnost v znanstvenih publikacijah zadnjih let: ostaja nespregledljiv vir informacij kljub temu, da je pozitivisticna metodologija v sodobni vedi presezena. Intertekstualne raziskave Marka Juvana izhajajo iz sistemske teorije, posredovanosti besedila, intertekstualne formiranosti literarnega subjekta in vpetosti raziskovalca v predmet raziskave. Opazovanje vezi med besedili se prilega palimpsestni naravi literature v postmoderni dobi z usedlinami in novimi konstelacijami preteklih tem, problemov, idej, predstav in stilemov. Naume Radiceski je primerjal pesniski usodi in opusa Aca Karmanova in Srecka Kosovela: njuno brezkompromisno upornistvo, slutnjo novega, nedolocenega sveta in lirsko odprtost, nemir, ki ima tudi moderen, fragmentaren in neizdelan jezikovni izraz, zaradi cesar zivo odmevata v sodobnem literarnem kontekstu. Probleme o definicijah, funkcijah, recepcijski naravnanosti in besedilni strukturiranosti otroske oz. mladinske literature sta obravnavala Igor Saksida in Jadranka Vladova. Saksida se je mladinske specifike lotil s stalisca perspektiv in ob primerih sodobne ustvarjalnosti opozoril na premike v razmerju med didakticno in drugimi funkcijami. Makedonska referentka pa je predlagala opazovanje posebnosti literarne komunikacije z otrokom, ki izpolnjuje njegove potrebe z ustvarjanjem fikcijskih, tudi nemimeticnih svetov, v katerih se bo znasel kot individualno bitje.

Drugo sekcijsko razpravljanje se je zacelo s sklopom folkloristicnih vprasanj. Marija Stanonik je pregledala zgodovino slovenske in makedonske folkloristike skozi kriterij zapisovanja in redakcije besedil pri Karadzic'u, bratih Miladinovih in Cepenkovu, ki izhajajo iz predznanstvenega romanticnega pojmovanja folklore v nastajajocih nacionalnih filologijah. Nina Anastasova --- Skrinjaric' je razclenila baladni obrazec Lepe Vide, ki se pri drugih juznoslovanskih narodih pojavlja kot delni obrazec, tj. drugacna konstelacija skupkov motivov ali modifikacija posameznih satelitskih motivov. S tem je osvetlila veljavnost starejsih mnenj o razsirjenosti obrazca in razmejitvi med kulturami. Verzolog Ales Bjelcevic je osvetlil prisotnosti in razsirjenosti juznoslovanskih verznih vzorcev v slovenski ustni, starejsi cerkveni in umetniski literaturi. Taka zgodovinska perspektiva dopolnjuje sliko o kontinuiranem prisvajanju razlicnih verznih vzorcev v slovensko izrocilo.

O sodobni literarni produkciji, modifikacijah evropskega oz. globalnega literarnega postmodernizma v slovenskem in makedonskem kontekstu sta porocali Jasna Koteska in Alojzija Zupan --- Sosic. Prva je predstavila raziskavo kratke proze 80. in 90. let v obeh literaturah, kjer se v malih zgodbah Stefanovskega, Prokopieva, Cvetanovskega, Manceva, Andonovskega, Virka, Blatnika, Bratoza, Jancarja in drugih uveljavljajo ironizacija, travestija, degradacija in razpustitev avtoritet, smrt meganaracije, distanca do nacionalne zgodovine in totalne ideologije ter marginalnost, grozljiva telesnost posameznika. Zupan --- Sosiceva je obravnavala slovenski roman zadnjega desetletja s stilnim (tradicionalni, modernisticni, postmodernisticni) in zanrskim pluralizmom (grozljivi, kriminalni, antiutopicni, fantasticni, potopisni, zgodovinsko-metafikcijski), inovativno koncepcijo pripovedovalca in perspektive. Ustvarjalnost najmlajse pesniske generacije na Slovenskem je predstavila Irena Novak --- Popov, ki je odkrivala nove tematske preokupacije, zanrske preference in oblike v zbirkah Zupana, Pikala, Senegacnika, Krambergerjeve in Stegra.

V socasno potekajoci jezikoslovni sekciji sta bila dva referata posvecena posameznim dejavnostim Centra za slovenscino kot drugi/tuji jezik. Erika Krzisnik je prikazala oblikovanje Standardov znanja slovenscine kot tujega jezika. Nekoc enotno testiranje za vse je po novem diferencirano v tri stopnje jezikovne zmoznosti, ki ustrezajo razlicnim potrebam (za pridobitev drzavljanstva, za delovno dovoljenje in za vpis na univerzo). Natasa Pirih --- Svetina pa je govorila o Jezikovni zmoznosti v slovenscini kot drugem jeziku. Skladenjskih vprasanj se je edina lotila Simona Kranjc, ki je predstavila zapleteno problematiko Obravnavanje besednega reda v slovenskem jezikoslovju. Sledilo je troje primerjalnih studij med slovenscino in makedonscino. Lidija Arizankovska je raziskovala slovenski leksem »ze« in njegove makedonske ekvivalente na konkretnih primerih besedil Ivana Cankarja, prevedenih v makedonscino. Katerina Veljanovska je predstavila Prevzemanje tujih besed v slovenscini in makedonscini z vidika pravopisa, kalkiranja in morfoloske prilagoditve, kjer imajo v zadnjem desetletju v makedonscini prednost morfolosko adaptirane tujke pred prevedki in domacimi tvorjenkami. V tretjem referatu je Emilija Crvenkovska razvojno prikazala Imena mitoloskih bitij v makedonscini, pri cemer je upostevala tudi slovensko gradivo.

Drugo jezikoslovno sekcijsko zasedanje se je nadaljevalo z referati, ki se ticejo besediloslovne problematike. Aneta Ducevska je obravnavala strukturo teksta v sablonskih pravnih dokumentih, kjer je ugotavljala ponavljajoca se odstopanja od slovnicnih norm. Tomaz Sajovic je v referatu Besedilo, pomen in druzba analiziral jezik javnih osebnosti, kar je podprl s primeri iz izjave slovenskega predsednika vlade dr. Drnovska in iz sredstev javnega informiranja. Sociolingvisticno temo je predstavil Marko Stabej pod sirokim naslovom Aktualna sociolingvisticna vprasanja slovenskega jezika, zlasti v okviru prisotnosti slovenscine v jezikovnih telesih evropskih organizacij. Na koncu dela jezikoslovne sekcije sta bili predstavljeni dve dialektoloski temi: Kosta Peev O novejsih rezultatih analitizma v zaimenskih oblikah v juznomakedonskih govorih, ki so zaradi zaprtosti (v severni Grciji) ostali najbolj arhaicni med makedonskimi narecji, sodelavka OLA Vera Smole pa je govorila o Slovenskih narecjih med drugimi slovanskimi narecji s stalisca besedisca.

Na sklepno plenarno zasednje je bil uvrscen skupni referat Vesne Pozgaj --- Hadzi in Mirjane Benjak o hrvascini kot izbirnem tujem jeziku v osnovni soli, za katerega sta avtorici izdelali nov ucni nacrt. Nadaljevanje je prineslo tudi dvoje premislekov o prenovitvenih prizadevanjih v makedonskem in slovenskem solstvu. Povezovanje z evropskimi institucijami in zavest o spremembah v demokraticni informacijski druzbi je v obeh mladih drzavah pripeljala do pozitivnih sprememb, predvsem bolj fleksibilnih, interdisiciplinarno naravnanih programov z vecjo mero sodelovanja med ucitelji. Premike od tradicionalnega k sodobni koncepciji je v makedonskem izobrazevalnem sistemu obravnavala Stojka Bojkovska. Rezulate kurikularne prenove v Sloveniji je na konkretnem primeru pouka maternega jezika prikazala Boza Krakar --- Vogel. Ob najnovejsih ucbenikih za pouk knjizevnosti je predstavila ponudbo konkurencnih vsebin, s cimer ucitelji dopolnjujejo zelo skrceno jedro kanonskih besedil.

Slovensko-makedonska konferenca je izpolnila pricakovanja obeh strani, saj je medsebojno osvetlila in potrdila paralelna prizadevanja na vseh podrocjih akademskega raziskovanja. V razmerah, ko je tezko dobiti financno podporo za reciprocne obiske, je omogocila osvezitev starih znanstev in prijateljstev in navezavo stikov mlajsim kolegom. Zal je srecanju prisostvovalo razmeroma malo studentov, zato pa je bila atmosfera v predavalnicah Filozofske fakultete in na druzabnem spremljevalnem programu nadvse zivahna in prisrcna. Za spodbudne pozdravne besede so poskrbeli odpravnica poslov z ambasade Republike Makedonije v Sloveniji gospa Liljana Naumova Marcetic', gospod Filozofske fakulte dr. Ludvik Horvat in prodekanka Filoloske fakultete Blaze Koneski dr. Emilija Crvenkovska. Na slovenski strani so srecanje organizirali Irena Novak --- Popov in Marko Stabej, na makedonski Nada Petkovska in Emilija Crvenkovska, oboje pa je povezovala makedonistka v Ljubljani Katerina Veljanovska. Izsledki konference bodo objavljeni jeseni leta 2001 v posebnem zborniku meduniverzitetnih srecanj Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti s skupnim naslovom Srecanja.