Bibliografsko kazalo Jezika in slovstva
1 (1955/56) -- 30 (1984/85)

V treh desetletjih je Jezik in slovstvo objavil blizu 2500 razprav, clankov, porocil in drugih prispevkov. Omogociti njihovo dostopnost in uporabnost je namen tega bibliografskega kazala. Cisto vsake natisnjene stvari seveda ni bilo treba upostevati. Izpuscena so drobna obvestila narocnikom, zalozniski oglasi, seznami knjig, ki jih je urednistvo prejelo v oceno, kratka vprasanja bralcev, kazala stevilk in letnikov in podobna, manj pomembna sporocila.

Clanki so razvrsceni po strokovnih skupinah, te pa si slede tako, da v grobem odsevajo ureditev stevilk Jezika in slovstva, s tem pa tudi njegovo osnovno nalogo. Najprej so jezikoslovne, literarnozgodovinske in pedagoske obravnave, nato preostale, na koncu so prispevki o slavistcni organizaciji in njenem casopisju. V okviru stroke so clanki urejeni po abecedi avtorjev, anonimni clanki po abecedi naslovov, le za zadnje stiri skupine je bila bolj smiselna krnoloska ureditev. Clanki istega pisca v eni stroki si slede casovno; avtorska znacnica ni ponovljena, temvec nadomescena s crtico.

Opozoriti velja, da os knjizen ocene uvrscene v skupino glede na svoje kriticne obravnave in ne v skupino, v katero bi sodila knjiga. V bibliografiji so ocene knjig posebej oznacene tako, da je za zaporedno stevilko zvezdica. Kot biografski prispevek so steti poleg obicajnih zivljenjepisov tudi jubilejni clanki, nekrologi, nomografski orisi, ceprav so samo deloma zasnovani biografsko. Skupina »druge obravnave« javlja tiste clanke, ki jih ni iblo mogoce uvrstiti med strokovne skupine, kakor so oblikovane za to bibliografijo.

Vsak prispevek je javljen v bibliografiji samo enkrat, cetudi bi kdaj kazalo, da bi zaradi svoje raznovrstne vsebine lahko bil na dveh ali treh mestih. V takih, sicer izjemnih primerih je odlocala vsebina, ki v clanku prevladuje, pri cemer pa se ni bilo mogoce izogniti SUPjektivni presoji, pri kateri slej ko prej pristane vsaka bibliografija, ki je urejena po strokovnih skupinah.

Na koncu bibliografije je osebno kazalo, ki zajema poleg avtorjev in prevajalcev tudi osebe, o katerih clanki govore. Sklicuje se na zaporedne stevilke enot v bibliografiji. Gotovo, se vecjo uporabnost bi bibliografija dobila, ce bi imela tudi popolno predmetno kazalo, ki ne bi opozarjalo le an obravnavane osebe, temvec tudi na jezikoslovne, literarne, didakticne in druge pojme. Vendar bi obseg, ki je ze tako vecji, kot je bilo pricakovano, se bolj narasel, saj bi bilo treba velik clankov najprej v bibliografskih opombah primerno analizirati.

Zapis clanka obsega avtorjev priimek in ime, naslov clanka, morebitni podnaslov in prevajalca. Pri knjiznih ocenah so izpusceni manj bistveni (npr. zalozba, tiskarna) ali ponavljajoci so podatki. Za pomisljajem je impresum, ki pove, kje je clanek objavljen: letnica, stevilka, strani; morebitna nadaljevanja so dodana. Izpuscen je podatek o letniku casopisa, vendar ga zlahka ugotovimo iz spodnjega pregleda izhajanja Jezika in slovstva. Za inpresumom je zapisan je avtorjev podpis, ce se razlikuje od njegove znacnice na zacetku enote.

Opomba, ki je dodana nekaterim clankom, je natisnjena v drobnem tisku. Njen namen ni analiticna predstavitev clanka, temvec javlja le najnujnejsa dopolnila, na primer podatek o ocenjevanem delu; s katerim clankom se avtor v svojem odgovoru ali dopolnilu veze; pripomba urednistva; kdaj in kje je bil prispevek predstavljen kot predavanje (opozorilo je dano samo tedaj, ce ga je casopis sporocil bodisi v podnaslovu ali pod crto ali v kaksnem sporocilu o zborovanju); nasteta so poglavja prispevka, ce je sestavljen iz samostojnih dleov enega ali vec piscev; kje so objavljeni popravki napak.

Vec dragocenih pojasnil o psevdonimnih ali anonimnih avtorjih so dali sestavljalcu uredniki. Zal vsega ni bilo mogoce vec ugotoviti, zlasti ne vseh anonimnih prevajalcev. Podatke o nakladah je zbral iz arhiva casopisa njegov dolgoletni upravnik Ivo Graul.

Jezik in slovstvo je vecinoma izhajal kot mesecnik v solskem letu. Na leto je izslo po osem stevilk, vcasih so bile nekatere dvojne, le prvo leto je imelo deset stevilk, Kako je izhajanje teklo, je najbolje razvidno iz spodnjega pregleda, v katerem so navedeni: letnik (z rimsko stevilko), letnika, izsle stevilke, obseg letnika v straneh in poprecna naklada za eno leto.

I, 1955/6, st. 1, 2, 3, 4/5, 6/7, 8/9, 10; str. 320; 2000 izvodov
II, 1956/7, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 348; 2500 izvodov
III, 1957/8, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 348; 2500 izvodov
IV; 1958/9, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 256; 2500 izvodov
V, 1959/60, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 258; 2200 izvodov
VI, 1960/1, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2300 izvodov
VII, 1961/2, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 256; 2300 izvodov
VIII, 1962/3, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 264; 2300 izvodov
IX, 1963/4, st. 1, 2/3, 4/5, 6, 7/8; str. 288; 2200 izvodov
X, 1965, st. 1, 2/3, 4/5, 5, 6/7, 8; str. 264; 2200 izvodov
XI, 1966, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2200 izvodov
XII, 1967, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 260; 2000 izvodov
XIII, 1968, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 232; 2400 izvodov
XIV, 1969, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 264; 2400 izvodov
XV, 1969/70, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 286; 2400 izvodov
XVI, 1970/1, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 268; 2400 izvodov
XVII, 1971/2, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 272; 2400 izvodov
XVIII, 1972/3, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 304; 2600 izvodov
XIX, 1973/4, st. 1/2, 3, 4, 5, 6/7, 8; str. 336; 2500 izvodov
XX, 1974/5, st. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 324; 2500 izvodov
XXI, 1975/6, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2500 izvodov
XXII, 1976/7, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2500 izvodov
XXIII, 1977/8, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 356; 2600 izvodov
XXIV, 1978/9, st. 1, 2, 3, 4, 5/6, 7, 8; str. 248; 2600 izvodov
XXV, 1979/80, st. 1, 2, 3, 4/5, 6, 7/8; str. 248; 2600 izvodov
XXVI, 1980/1, st. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7/8; str. 292; 2500 izvodov
XXVII, 1981/2, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 260; 2500 izvodov
XXVIII, 1982/3, st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 328; 2500 izvodov
XXIX, 1983/4, st. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 320; 2500 izvodov
XXX, 1984/5, st. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 268; 2400 izvodov

K obsegu je treba pripomniti, da je bilo zadnji stevilki letnika vselej dodatno letno kazalo, ki pa ni bilo nikdar vkljuceno v paginacijo letnika. Obsegalo je po osem strani, od sedmega letnika dalje pa po stiri. V paginiacijo tudi niso bili vkljuceni ovitki zvezkov. Na njih je bila sprva natisnjena samo vsebina zvezka, cez cas se razna obvestila, nato pa tudi bolj pomembni prispevki, popravki in podobno. Zunanja velikost casopisa se je gibala od 24 do 25 cm po visini. Svojo mednarodno standardno stevilko serije (YU ISSN 0021-6933) sporoca na ovitku od cetrte stevilke 1976/7 dalje.

Izhajanje je bilo v glavnem redno, nekaj tezav je bile le z devetim letnikom, ko je izsel casopis samo petkrat, zadnji zvezek (st. 7/8) sele januarja 1965.

Casopis je vsa leta izdajalo Slavisticno drustvo Slovenije v Ljubljani. Prvi letnik je zalozila Zalozba Obzorja v Mariboru, drugi do sesti letnik Mladinska knjiga v Ljubljani, odtlej pa vodi upravne posle za Slavisticno drustva Slovenije Ivo Graul. Tiskala je Jezik in slovstvo skoraj vsa leta Celjska tiskarna, 1958/9 preimenovana v Celjski tisk, 1970/1 v Cetis in 1972/3 v Aero. Samo osmi letnik je tiskalo Delo v Ljubljani.

Odgovorni uredniki (od devetega letnika naprej hkrati tudi glavni uredniki) os bili: od 1955/6 Joza Mahnic, od 1960/1 boris Merhar, prvo stevilko 1963/4 je uredila Marja Borsnik sama, naslednje v tem letniku Brako Kreft, leta 1965 je bil urednik France Bezlaj, od leta 1966 Joze Toporisic, od 1970/1 Franc Jakopin, od 1973/4 Matjaz Kmecl, od 1976/7 Joze Koruza, od 1979/80 Aleksander Skaza in od 1982/3 Gregor Kocijan.

Uredniski odbor so sestavljali podrocni uredniki: 1955/6 Anton Bajec (jezikoslovje), Marja Borsnik (slovstvena zgodovina) in Joza Mahnic (metodika); od 1956/7 Anton Bajec (jezikoslovje), Lino Legisa (slovstvena zgodovina) in Joza Mahnic (metodika); 1959/60: Anton Bajec, Janko Jurancic, Uros Kraigher, Lino Legisa, Joza Mahnic, Stane Mihelic, Boris Urbancic in Franc Zadravec; od 1960/1: Franc Jakopin, Marija Jamar, Uros Kraigher, Boris Merhar, Boris Urbancic in Franc Zadrevec; 1962/3 Franc jakopin, Uros Kraigher, boris Urbancic, Franc Zadravec in Janez Sivec; 1963/4 od st. 2/3: Franc Jakopin, Boris Urbancic in Franc Zadravec; 1965: Janez Sivec, Aleksander Skaza, Boris Urbancic in Franc Zadravec; od 1966: Janez Sivec in Franc Zadravec; od 1968: Janez Sivec (metodika), Joze Toporisic (jezikoslovje) in Franc Zadravec (slovstvena zgodovina) --- jezikoslovni urednik pete stevilke 1968 je bil Franc Jakopin; od 1970/1: Milan Dolgan (metodika), Franc Jakopin (jezikoslovje) in Matjaz Kmecl (slovstvena zgodovina); od 1973/4: Berta Golob (metodika), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Matjaz Kmecl in Joze Koruza (slovstvena zgodovina); od 1976/7: Berta Golob (metodika), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Joze Koruza (slovstvena zgodovina) in Aleksander Skaza (primerjalna slavistika); od 1979/80: Gregor Kocijan (slovstvena zgodovina), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Aleksander Skaza (primerjalna slavistika) in Franc Zagar (metodika); od 1982/3: Gregor Kocijan (slovstvena zgodovina), Hermina Jug-Krenjec (jezikoslovje), Aleksander Skaza (primerjalna slavistika) in Franc Zagar (metodika).

Tehnicna urednika, ki sta bila tudi clana uredniskega odbora, sta se zvrstila dva; najprej Janko Moder, od sestega letnika naprej pa Ivo Graul. Opremo za prvih petnajst letnikov je izdelala Jakica Accetto, za naslednjih petnajst Dora Vodopivec.

Uredniski svet je naveden najprej za leto 1958/9: Anton Bajec, Marja Borsnik, Marjan Javornik, Janko Jurancic, Uros Kraigher, Lino Legisa, Joza Mahnic in Stane Mihelic. Redno spremlja izhajanje Jezika in slovstva svet casopisa od leta 1974/5. Sestavljali so ga poleg urednikov se: Marjeta Vasic (predsednica), Mira Medved, Joze Munda, Marija Smolic' (do 1977/8), Franc Vurnik, Marjan Javornik (od 1976/7), Anka Dusej (od 1978/9 do 1981/2) in Marko Juvan (od 1982/3).

Nekatere stevilke Jezika in slovstva so bile v celoti ali pretezno posvecene dolocenemu vprasanju ali dogodku (tematske stevilke): 1858/9 st. 8 stiridesetletnici Komunisticen partije Jugoslavije; 1974/4 st. 8 strokovna porocila za VIII. Kongres jugoslovanskih slavisticnih drustev; 1976/7 st. 5, Antonu Bajcu ob osemdesetletnici; 1977/8 st. 6 Slovenscina v javnosti, Koroski trenutek; 1978/9 st. 8 Antonu Slodnjaku ob osemdesetletnici; 1980/1 st. 7/8: Josipu Jurcicu ob stoletnici smrti in Franu Levstiku ob stopetdesetletnici rojstva; 1982/3 st. 7/8 Marji Borsnik ob smrti; 1983/4 st. 6 stiristoletnici Dalmatinove Biblije in Bohoriceve slovnice.