|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Znanost mladini |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Igor Saksida |
Novi rubriki na pot
1. Ob letošnjem tekmovanju Znanost mladini, zlasti skrbno, celo vzorno organiziranem na ravni Ljubljanske regije --- za kar gre v prvi vrsti zahvala ravnatelju šentviške gimnazije g. Grgureviču --- se je porodila misel, da bi se organizatorji tekmovanja oz. ocenjevalci tesneje povezali z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti in z revijo Jezik in slovstvo. To velja seveda za tiste raziskovalne naloge, ki so tematsko vezane na slavistiko/slovenistiko in v njenem okviru zlasti na slovensko književnost in jezik, teatrologijo, posebna poglavja literarne vede (mladinska književnost) itd.; z objavami v tem strokovnem časopisu bi mladi raziskovalci dobili priložnost, da se razmeroma zgodaj lotijo oblikovanja strokovnega članka, hkrati pa bi jih objava tudi spodbudila k nadaljnjemu delu. Nova rubrika ima poleg strokovne (rezultati raziskav so včasih zanimivi tudi za stroko) in motivacijske (spodbuda za raziskovalca in njegove mlajše sošolce) še izrazito poučno vrednost, s tem, da se sodobne metode proučevanja literature in pravila strokovnega jezika/sloga prenesejo, ustrezno prilagojene in jezikovno-književno smotrno določene, z visokošolske na srednje- ali osnovnošolsko raven. To pa hkrati pomeni, da se Jezik in slovstvo odpira vsem, ki se na nevisokošolski ravni ukvarjajo z literarnozgodovinskim oz. teoretičnim raziskovanjem ali z interpretacijo književnosti, še zlasti v povezavi s poukom jezika in književnosti. Odprta vprašanja, ki se pojavijo pri pouku književnosti/jezika, vrzeli v interpretacijah umetnostnih besedil, glavni problemi sodobne literature in gledališča --- vse to so teme za raziskovalne naloge srednješolcev in za strokovne prispevke njihovih mentorjev (učiteljev in profesorjev slovenskega jezika) ali raziskovalcev z univerze. Zanimivo je, da želje po razgrinjanju sodobnih spoznanj literarne vede in jezikoslovja med učitelji niso redke, kakor tudi ne pobude, da bi se na ustrezni ravni spregovorilo o problemih, povezanih s poukom književnosti in jezika. To pomeni, da nikakor ne gre za (prevečkrat poudarjano) popolno nemotiviranost učiteljstva za dialog s stroko; jasno pa je, da zahteva prenos spoznanj zunaj meja stroke in njenih tvorcev tudi določeno prilagoditev besedila, tako jezikovno-stilno kot metodološko, ob upoštevanju interesov naslovnika in metodičnih priporočil.
1.1
Če se v rubriki objavi članek srednješolca (tekmovalca), je ustrezno komentiran: zakaj je delo objavljeno (morebitna visoka ocena na tekmovanju Znanost mladini), katere so izrazito dobre lastnosti raziskovalne naloge, kaj bi veljalo popraviti in na katero področje usmeriti raziskovalčev ustvarjalni poseg. Komentar, ki ga napiše ocenjevalec (ali tudi mentor), pa se ne veže zgolj na objavljeni članek, ampak seže še na ostala področja, ki so v zvezi s strokovnim ubesedovanjem: prvine primernega sloga, aktualnost tematike v stroki, splošnejši napotki za sestavo strokovnega članka (po Praktičnem spisovniku M. Hladnika). Prva številka Jezika in slovstva (v letniku) bi bila praviloma vezana na predhodno tekmovanje Znanost mladini, v naslednjih pa bi bili objavljeni zanimivi, kvalitetni in uporabni prispevki (zlasti interpretacije). Tako bi se dvignila raven šolskih interpretacij književnih besedil. O tem, kaj vse zajema učiteljeva priprava na šolsko interpretacijo, je pisala B. Krakar-Vogel v Skicah za književno didaktiko. Odveč je poudarjati, da bodo v rubriko ob omenjenih prispevkih s področja književnosti uvrščeni tudi jezikoslovni članki, in sicer izvlečki iz raziskovalnih nalog.
1.2
Komu je rubrika torej namenjena? Predvsem tistim srednješolcem, ki ob svojem obveznem delu najdejo dovolj časa za branje strokovne literature ali celo za raziskovanje in si želijo konkretnega zgleda za raziskovalno delo. Ob njih niso manj pomembni njihovi mentorji, učitelji in profesorji, ki bodo v rubriki pisali o raznovrstnih vprašanjih, od učnih obveznosti do mentorskega dela, od izkušenj pri vodenju dijakovega raziskovalnega projekta do zanimivih interpretacij. Zdi se tudi pomembno, da bi bila v prvi/drugi številki objavljena analiza predhodnega raziskovalnega leta v okviru tekmovanja Znanost mladini (področje slovenski jezik in književnost), in sicer glede na tematiko, izvedbo, jezik strokovnega besedila (od pravopisa do stila), metodologijo itd. Tako analizo pripravlja avtor tega zapisa.
2.
Letos JiS (žal z zamudo) prinaša povzetek raziskovalne naloge lanskega četrtošolca Toneta Smoleja (Gimnazija Poljane) Grški mit in slovenska dramatika. Avtor je pokazal dobro poznavanje mitologije, zgodovine književnosti in stilnih značilnosti besedil. Ob tem pa velja opozoriti, da naloga le ni bila brez za skoraj vse ostale naloge značilnih pomanjkljivosti, o katerih bo več napisanega v prihodnji številki (preobširna problematika, zlasti vsebinske primerjave, neustrezna ureditev literature itd.). Avtor se je predelave naloge v članek resno lotil (ob dragocenih nasvetih urednika mag. Juvana), tako da imamo pred seboj primer dobrega prispevka oz. zgled za letošnje raziskovalce. Posebej velja opozoriti na Smolejeve prevode besedilnih odlomkov v nalogi (iz francoščine in nemščine) --- ti kažejo poleg dobrega znanja obeh tujih jezikov tudi razvit jezikovni čut in smisel za oblikovanje umetnostnega besedila; hkrati prinaša članek v osrednjem delu nekaj misli in posplošitev, ki so vredne morebitne daljše, temeljitejše in metodološko bolj izpopolnjene avtorjeve obdelave.
(-> Grški mit in slovenska dramatika)
