Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Razprave in članki |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Marjan Štrancar | UDK 886.3 Prežihov V. 7 Boj na požiravniku .06 |
Groteskno v Prežihovem Boju na požiravniku1
Prežiha uvrščamo v kontekst socialnega realizma z močnimi simbolnimi prvinami, kar bo potrdila tudi interpretacija izbrane novele. Uvedemo jo z bio- in bibliografskim zaznamkom v Berilu III, ki ga lahko dopolnimo.4
Svojega literarnega človeka je Prežih postavil v aktualni, prelomni čas, v nenavadne in usodne vrtince. Sredi njih se nenehno bojuje: s svetom okrog sebe in v sebi, za golo preživetje, pa tudi za bogatejše, srečnejše življenje; zmaga redko, 'sovražno' ga navadno porazi in toliko psihofizično pohabi, da zakrkne, se odtuji in/ali tragično konča. /Medbesedilna asociacija: ?GROTESKA JE DOMA V TRAGIČNEM SVETU.? --- J. Kott/ Prežihovi opisi 'boja' so siloviti, monumentalni, presejani skozi estetski filter domišljijskega poigravanja s svetom in stvarnostjo. Dovolj za dozorevanje grotesknosti.
Poimenovanje izvira iz ornamentalnih spletov (!) tankega vitičevja, cvetja, stiliziranih (!) človeških in živalskih likov, mask, vaz in drugih arhitektonskih okraskov, najdenih proti koncu XV. st. v podzemnih prostorih rimske Titove palače (<- grotta, grottesco); v književnosti groteskno učinkuje kot splet raznorodnih prvin, s katerim avtor ubesedi napol fantastično napol komično/tragično preobličenje sveta/človeka (?predrzna zveza simbolov lažje razkrije resnico? --- po T. Shipleyju); je vrhunska estetska kakovost.
Groteskno6 poraja (p)osebni (avtorjev) pogled na ?razkroj in propad sveta? (J. Kott), na čas, ko se v krčih rojeva nekaj novega, staro pa se krčevito upira izginjanju (A. Skaza), ko človek zaman skuša ustaviti ?sproženi mehanizem? (J. Kott) in ukrotiti, pregnati ali premagati (nevidne) sovražne, demonske sile (W. Kayser), ki mu kot vampirji sesajo kri, dokler ga telesno in duševno ne uničijo; je ?estetika deformacij, nestabilnosti, izgubljenosti, brezobličnosti? (A. Rijavec 1989); je nenadno in nenavadno sprevračanje v pošastno bizarne, alogične, komaj še človeške tvorbe; je ?profanacija vsega vzvišenega, duhovnega, idealnega in abstraktnega? (Bahtin; prim. K. Kosik), ko se 'junak' znajde v absurdnem položaju, v katerem ?mora igrati, četudi ima slabe karte? (J. Kott), ko se upira in bojuje, čeprav je grozljivo/smešno majhen in nemočen, ko hoče živeti, čeprav mu zmanjkuje kisika, ko mu že upognjenemu, iznakaženemu, zveriženemu zasršita iz oči kljubovalni upor in goreče upanje; drobceno zrnce v peščeni uri je, ki mora pasti in s svojim padcem izmeriti čas.
Tragično/komično izhodišče najedajo: nenavaden, nesproščujoč (po)smeh, spreminjajoč se v ?režanje ali srh... v grimaso? (H. Friedrich), v ?črni smeh... smeh v maski? (F. Zadravec), v karnevalski smeh (M. Bahtin), ko se hkrati smeje sebi in svetu; jedko karikiranje, ko zadobi razmerje med naravnim in karikiranim nemogoče razsežnosti (H. Schneegans), ko se avtor popolnoma prepusti divji (domišljijski) sili ustvarjanja (po G. Tamarinu in W. Kayserju); in ironija/iziranje, ki ambivalentno hkrati zanika in pritrjuje ter stopnjevano zaučinkuje groteskno.7
Groteskni so (lahko) spoji: rojstva in smrti (ko je prvo ?obremenjeno s smrtjo, smrt pa z novim rojstvom? --- M. Bahtin), lepega in grdega, smeha in trpljenja, norčevskega in grozljivega, vzvišenega in banalnega, normalnega in abnormalnega, realnega in fantastičnega, idiličnega in antiidiličnega. Ubesedeni so s pretiravanjem, stopnjevanjem, pačenjem, oživljanjem, poosebljanjem, nasprotji, spreminjanjem stališč in gledišč, zvočnimi in vidnimi učinki, močnejšimi, tudi vulgarnimi besedami ali besednimi mozaiki, stilizacijami ipd.8
Nenavadni/nenadni spoji povzročijo v bralcu pravo čustveno zmedo, mali šok, kratek stik med njim in avtorjem (H. Günther); občutje je odvisno od kraja, časa, načina, pogojev bralčeve recepcije; od tega, kolikšne stopnje alogičnosti in spačenosti sta vajena neka družba in beroči (G. Tamarin), v katerem se nepričakovano in nenadoma pojavijo osuplost, posmeh, gnus, odpor, groza itd.; zdeformirani ?odtujeni svet? (W. Kayser) prepreči identifikacijo (G. Tamarin).
V mladem bralcu (se navadno) prebudi silovit občutenjski val. Prav zato je groteskno(st) tudi didaktično učinkovita kategorija: sproži miselno-čustvene asociativne verige, povzroči globlje spraševanje o besedilu, preverja osebnostni, vrednotni sistem in prebudi močne ter domiselne interpretacije učencev (-> esej9). V Slovarčku književnih pojmov preberejo, da je groteska literarno delo, ki prikazuje ?življenje v deformirani podobi, ki je hkrati smešna in grozljiva?.10 (Na vprašanje, kaj je groteskno, so učenci letošnjega tretjega gimnazijskega razreda našteli vrsto označevalcev: grozno, lepo, ironično, nenavadno, smešno, absurdno, posmehljivo, spačeno, embrionalno, tragično, karikirano; jama, praznina, izobličenje, Goga, čudenje itd.; doslej so torej sprejeli v svojo estetsko zavest zanimivo in bogato zbirko pomenov, na katere lahko opremo tudi drugačen pogled v izbrano novelo.) Doma zapisane interpretacije, v katerih se učenci približujejo želenim učnim ciljem, (lahko) razvijajo v nadaljevanju prikazani didaktični algoritem, usmeritve in naloge.
Gre predvsem za učinek v bralcu: Prežihov drastični (krepki, izraziti, ostri, grobi, surovi, jedki) pogled na (največkrat tragično) stvarnost, cepljen s smislom za humor12 in spodbujan z domišljijskim fabulativnim poigravanjem (lahko), na poseben način ubeseden, v bralcu prebudi silovito goteskno čustveno mešanico.
V Prežihovi elementarni, psihološki groteski se človek vrača v rastline in živali, v prabivanje, v magično svetlobo. (Medbesedilna asociacija: ?NAVZGOR OB REKI GRE V ŠIROKI GOZD...V ŽIVALI IN RASTLIN IZVIRNO RAST.? --- K. Kovič) Snovno izhodišče mu je bila sodobna realnost in estetski kredo kritični realizem.13 Idiličnemu 'blagoslovu zemlje', tragični absurdnosti, neizprosnemu brezupu in nedoumljivemu propadanju se je uprt tudi z besedo,14 zapisana jedkanica pa je kar sama od sebe zorela v groteskno, monumentalno, žlahtno naivo. /Isti izviri še napajajo mojstre Tisnikarja, Dolenca, Repnika, Pečka, ki dorisujejo Prežihovo fresko.15/ Pisatelj politik je tudi poetično vzpostavljal naravni prared; kot prabog je čistil svet gnilega, rjastega, trhlega, odmrlega; z zlatim gnojem lepote je spodbujal rast Janezovega zrna in se bojeval za drugačen, življenju prijaznejši svet, dokončno rešen klancev in kalvarij; za zlati nasmeh, ki naj bi se razlil čez vso slovensko kadunjo in zaprl grozljiva požiralniška brezna.
Domotožje, spomin, močna ustvarjalna domišljija in prirojeni talent so zarisali fresko monumentalnih razsežnosti; groteskno se v njej poraja na družbenem robu, kamor je karnevalsko preoblikovanje sveta odlagalo človeško smetje, zlomljena telesa in duše, kjer je netilo maščevalne poglede in razkrivalo brueglovske kaverne človekovega mikro- in makrokozmosa. Prežih je zafreskal grozljivo metamorfozo in kataklizmo: globačasta brezna jamniškega pekla; osojnosti in prisojnosti, vodnatosti in vodeničnosti, sušnosti in suhosti; sanjavosti, hrepenljivosti, željnosti, pa tudi neuresničljivosti; majhnosti velikih in velikosti majhnih, sanjave zadrtosti in zadrte upornosti, uporne samoniklosti in samorasle upornosti; sovraštva in sovražnosti, ljubezni in ljubljenosti, dobrotnosti in dobrotljivosti, človeškosti in človečenja, živalskosti in poživaljenja, rastlinskosti, pa tudi cvetoča upanja; Dihurje, Borovnike, Čarnoglave, Munke, Ahace, Mete, terce in terbe, tesače in berače, kurnike in kurjake;16 vse dobro in dobrotno, lepo in očarljivo, pa tudi grdo, zlobno in ostudno, smrtno in smrtonosno; presunjen nad osupljivimi krči prerajanja je premetejevsko spodbujal upor in kljubovanje, tudi s peresom, in najmočneje prav na 'grotesknih' mestih.17
Groteskno (lahko) učinkujejo: premalo močno telo pred pretežko nalogo; razvrednotenje vzvišenega, idealnega, svetega, idiličnega, življenja in smrti; spajanje človeškega, živalskega, rastlinskega in predmetnega; igra svetlobe in zvoka; vsa počlovečenja ali poživaljenja; stiki otrok s krutostjo, zdravega in bolnega, normalnega in nenormalnega, številna popačenja, pretiravanja, stopnjevanja, povečevanja itd.18 Večji del navedenega najdemo v noveli, ki spada v estetski vrh Prežihovega opusa, je del obveznega šolskega branja in je hkrati reprezentativni primer grotesknega v umetnikovi novelistiki.
Šolsko interpretacijo zastavimo problemsko, (tokrat) skozi optiko grotesknega. Didaktični cilj učne enote je torej: spoznavanje estetske kategorije in njene vloge, seveda pa tudi poglobljeno delo z besedilom(->). Priprave in zamišljeno interpretacijo (z analizo) bomo oprli na več virov (-> Berilo, Klasje), predvsem pa na Hladnikovo analizo (SR 1988).21 Učenci novelo preberejo kot domače branje -> zapiski v dnevnik branja po metodi vodenega branja oz. dela z besedilom (gl. vprašanja in naloge v nadaljevanju te skice; v pomoč so nekateri odgovori dani ali nakazani); seveda je jasno, da morajo/mo opraviti izbor iz ponujenih prvin, ustrezno interesom, zmogljivostim, učnim ciljem in stopnji motivacije, zagretosti za pisca in problem; s tem se pripravijo na skupno, šolsko analizo in interpretacijo.
Tako poizkusijo (že ob/po prvem branju) ugotoviti: tematiko (kmečka ->), teme (človek in zemlja, revščina, lastninsko razmerje, medsebojna razmerja, človek in družba->), motive (otroci in otroštvo, kazni, pohabljenja, strasti do zemlje, krompirja in svobode, požiralniki, sovražna soseska, smrti->), zaporedje ogrodnih dogodkov (besedilne dele: naslov, začetek, jedro in zaključek, njihovo zaporedje oz. dogajalno zgradbo novele->), temeljno pripovedno linijo (izluščijo zgodbeni sinopsis: 'propad revne kmečke družine'22 ->) ter slogovno in jezikovno specifiko in posebnosti (ugotovijo tudi značilnosti socialnega realizma, kolikor in kakor se kažejo v besedilu, naturalistične in simbolistične prvine23 ter izraz, jezik ->).
Po enakem zaporedju (lahko ob ponovnem branju) skušajo določiti/zapisati, kje vse so pri branju našli/občutili groteskno (seveda si morajo najprej natančno pojasniti sam pojem, zanj lahko pogledajo tudi v teoretični del te interpretacije) in utemeljiti njegovo vlogo in pomen (pri tem potrebujejo učiteljevo pomoč in interpretativno ogrodje --- za primer gl. interpretacijo besedilnih delov, zlasti jedra, v nadaljevanju --- ki pomaga pre/spodbuditi njihove miselno-čustvene asociativne nize; zanimivo bi bilo esejistično srečanje učenca in učitelja ->):
--- v tematiki in temah (groteskno je: vsemu in vsem odtujeno dihursko ?gnezdo?; je elementarni spoj človeka, živali in rastlin ter prehajanje drugega v drugo: človeško <-> živalsko ->; je gneča kopice Dihurjev (ime!) na majhni ?kepi zgnetenega plazu?; je absurdno vztrajanje na jalovini, prevotleni z grozečimi ?požiravniki?, ko torej naravni elementi, npr. voda, ne dajo več življenja, temveč ga ubijajo; so želje po še več zemlje in varljivo, toda goreče upanje, da se bo iz nje iztisnilo, kot že nekoč, biren več, gomolj več, zaradi česar se z njo zagrizeno bojuje, ne glede na telesne in duševne pohabe ->; je boj z vsem za vse: za zemljo, ki polzi izpod nog, za izsušitev, za pravice in svobodo; je ?kruta togotnost, ki vse uničuje, kar najhuje ljubi?24; je ... ->);
--- v motiviki: (groteskni so stiki otrok s krutostmi; so kazni, ki poglabljajo bivanjsko grozo; je umiranje človeka, živali, rastlin, zemlje /medbesedilna asociacija: ?ZEMLJE NI VEČ NA ZEMLJI? -- E. Kocbek/; je pohabljanje in pohabljenost (kile, izlito oko, božjast, krmežljavost, krvavec); so goreče strasti (do krompirja, zemlje, živali, svobode, pravice); in so ne nazadnje poosebljeni požiralniki, ki jih zemlja nenehno rojeva, drugega za drugim; učenci naj komentirajo mnenje, da obstaja preoblikovani požiralnik ?kot preganjalski motiv, ki vzdržuje trajen strah in spodkopuje eksistencialno varnost..., povečan (je) v 'požrešno pošast', človek ob njem je zbegan, telesno in duševno prizadet... Oba sta torej vržena iz naravne oblike in izrazitosti... (Novotvorbi Prežih da) fantastično srhljivi videz.... (povečevanje) zbuja občutek nevarnosti, hkrati pa nazorneje odkrije strašno resničnost Dihurjevega položaja, kot bi jo razkril realistični opis. Spopad med groteskno oblikovano negativno resničnostjo in junakom se more goditi seveda le groteskno.?25);->
--- v besedilnih delih:
NASLOV: Pomeni, nakazuje? (Boj nad praznino, s praznino, z nevidnim, grozečim? napoveduje grozljivo dihursko voljo v spopadu z dejanskostjo? ob/usojenost na neuspeh? metaforo sveta, življenja?; učenci naj tudi premislijo Prežihovo prvotno zamisel, da bi celotno zbirko naslovil Na požiravniku26 ->)
ZAČETEK: Natančneje interpretiraj nekaj prvih odstavkov! (Pisatelj takoj odpravi pravljično idiličnost27 -> raz-pravljičenje?; predstavi dogajalni prostor in 'junake'; bi lahko rekel, da asociira gorenje, gorečnost, ognjevitost, kar rdečo intonacijo, upajoči obup? --- v Dihurjih namreč goreči up, da se vrne bogata letina 1876, spodbuja nečloveške napore, neti prevelika pričakovanja, hromi razum, izlije oko, umori vola, strže ženo; to po svoje nakazujeta tudi začetno posmehljivo ljudsko metonimiranje Plazovnikov z Dihurji in njihova 'ironična ekspresija' o gorenju zemlje, ki hkrati groteskno minimalizirata in osmešita tragično stisko in obup zadrtih gorečnežev.) (Gl. naloge v nadaljevanju ->)
JEDRO: Nadaljuj interpretacijo! (Premisli: gre za pripoved o boju pod Goro, v ?divji pogreznini?, z vodnimi pošastmi: krdelce 'dihurjev' bi rado iz rode ?zgnetene grude ogromnega plazu? iztisnilo boljše življenje, vendar je rdečkasta zemeljska potuha le jalova in zahrbtna pustota, ki visi in drsi v dušo in cefra v njej upanje. /Medbesedilna asociacija: ?VISIMO ČEZ SAMEGA SEBE, ČAS NAS SRKA IN PROSTOR NAS NAPENJA, NA SILNICAH ZEMLJE SMO RAZPETI.? --- E. Kocbek/ S sršečimi pogledi in nagubanih čel mrki samorasli zadrteži parajo njena nedra, sušijo kipeče žile, preganjajo rjavkasto požiralniško smrt; le v trenutkih ukradene zamaknjenosti odpočijejo telo in duha v njeni lepoti in barvah; drugače bi bilo, če ne bi usojena Pot vodila v nicine, v črne sence, ki prežijo in se plazijo iz krmežljavih globač, izpod grozečih strmali in golih Gorinih rebri, ki motnijo zavest in kljuvajo pogum, da hočeš nočeš postaneš mrk, trd in nezaupljiv in si ne upaš razkriti srčne mehkobe, dobrote in ljubezni ter le na skrivaj, pod ilovnato skorjo, odprtih oči kvasiš sanje in netiš upanje, da potem naenkrat, goreč od silovitih čustev in v želji po dokončnem odrešenju, narediš nepremišljeno dejanje, zaradi surove neprizanesljivosti, ki ji ne vidiš obraza, zaradi strahu pred ranljivostjo, zatajevano čustvenostjo, čutnimi brezni in nepredvidljivimi kurjaškimi pohabami; na srečo srči vrojeno samorastništvo, srčijo vedno znova oživljani karantanski geni s staro pravdo za vso ubogo gmajno; življenje jekleni mišice in sklepe. /"Proti domu sva se vračala po strmem bregu skozi gozd. On je nosil naloženo vrečo moke na svojih orjaških plečih, jaz pa sem korakal za njim. Bil je čisto kriv in njegovo dihanje je bilo podobno hropenju. Počasi se je pomikal v klanec, čul sem, kako škripljejo njegove kosti, in videl, kako mu drgetajo noge. Bal sem se, da mu bodo skočile v bokih iz sklepov in da se bo razsul pod živinskim tovorom... Debele žile na njegovih močnih rokah so zabrekle in skozi se je natanko videla valujoča kri. Vreča na njegovem hrbtu pa je lezla in polzela vedno niže dol po križu... (oče je vrečo prinesel od praga) ?Tako bi nosil vse življenje!?28/ Spodbuja upanje, da bo nekoč konec pekočih, peklenskih muk, prezgodaj ostarelega otroštva, onemoglih žena in mrkih mož z vozli v srcih, da bo dovolj sreče in sončnosti, da se bo nekoč čez vso kadunjo razlil sončni nasmeh; nekoč, ne še danes v tem ?vseuničujočem se času?, ko se vse lepo maže, vzvišeno ponižuje, sveto pljuva, idealno zasmehuje, srečno onesreči, ko je še vse proti: zemlja, voda, ogenj, nebo, sočlovek, sistem, vera, mitologija, ko se še mora s klepčevsko silovitostjo in matjaževsko vero iz kamna iztiskati življenjski sok, ko se še mora z lončkom sušiti reko, biti donkihotski boj z mlini na veter, dovoliti grotesknim lovkam, da sesajo mozeg, krivenčijo duše, da sušijo in votlijo pretegnjena telesa; nekoč --- jutri morda zmaga uporna volja: dihurska, borovniška, Metina); Bi se strinjal, če bi osrednje sporočilo Vorančeve novele formulirali kot neusahljivo voljo do življenja, kot vero, da bo nekoč gotovo zamašilo (zgodovinske) požiralnike? Bi, kolikor poznaš še kakšno Prežihovo delo, lahko to zatrdil za njegov opus v celoti? ->)
KONEC: Se ti zdi pesimističen/optimističen? Te v čem spominja na klasične tragedije? (Je konec upanja in boja, gre za fizični poraz, toda etično zmago, za obnavljanje (pan)tragičnih arhetipov? Za zmago sovražnega, zla ali pravljičnega, dobrega, za dokončni razdor 'gnezda', sveta, za razlastitev in opustelost? Res zgolj za metaforo proletariziranja? Tudi ti opaziš v očeh, srcih in pesteh mladih samorastnežev ponosno, nikomur se uklanjajočo upornost, vero v zmago? Bi bil konec tudi danes takšen? ->)
--- v slogu in jeziku (naloge za učence29):
Ob koncu strni spoznanja in izdelaj zaključno podobo pisne interpretacije.
Pomembnejša literatura:
L. Kuhar --- Prežihov Voranc: Samorastniki, NZ Lj. 1940 (Prežihov Voranc, J. Vidmar, uvod).
1964: Zbrano delo II, DZS Ljubljana (ur. D. Druškovič in J. Koruza).
Prežihov zbornik (ur. M. Boršnik), Obzorja Mb. 1957; Prežihov album (ur. T. Sušnik), Borec Ljubljana, 1983.
Marja Boršnik 1961: Pol stoletja narazen, JiS, letnik VI, 113.
Silvo Fatur 1982; Književnost II, učbenik, Obzorja Mb.
1992: Slovenska leposlovna književnost, Obzorja Mb.
Miran Hladnik 1988: Prežihov Boj na požiralniku in metodološka vprašanja analize pripovedne proze, SR 36, 1988, št. 4.
Janko Kos 1975: Pregled slovenskega slovstva, druga, popravljena in dopolnjena izdaja, DZS Lj.
Aleksander Skaza 1978: Groteska v literaturi, poskus historičnotipološke opredelitve, JiS, št. 3-4.
Marjan Štrancar 1973: Grotesknost v prozi Prežihovega Voranca, dipl, naloga, FF, Ljubljana.
Franc Zadravec 1972: Lovro Kuhar --- Prežihov Voranc, Zgodovina slovenskega slovstva, Obzorja Mb., VII., 143.
1973: Funkcija groteske v Prežihovi prozi, IX. seminar SJLK, Ljubljana.
1980: Groteska v Prežihovi prozi, Elementi slovenske moderne književnosti, Pomurska založba.
Opombe