Problemski pouk književnosti

1. v spremenjeni zasnovi ustnega dela zaključnega izpita iz slovenskega jezika, ko za prvo vprašanje predvideva razčlembo umetnostnega ali neumetnostnega besedila (odlomka);

2. v besedilih, s katerimi je tedanji Zavod za šolstvo preverjal znanje v prvih in drugih letnikih srednjih šol, ko so pri preverjanju znanja iz književnosti vprašanja ob neoznačenih odlomkih iz obravnavanih umetnostnih del.

Oboje pomeni tudi uradno uvajanje prvin problemskega pouka (tj. aktivnega dela z besedilom), kar pa samo po sebi še ne zagotavlja višje ravni pouka slovenske književnosti sploh. Problemskega pouka namreč ne moremo uspešno uveljaviti zgolj po delih (bodisi samo drugačno delo v razredu, drugačno sprotno preverjanje ali drugačen zaključni izpit), saj necelovit prijem kot kombinacija problemskega in klasičnega, t.j. reproduktivnega pouka, nujno pripelje do tega, da na koncu preverjamo tisto, česar nismo dali, oz. dajemo to, česar ne bomo preverjali, izid pa se lahko kaže samo kot pomanjkljivo znanje, kot neuspeh učenca in seveda učitelja.

Med reproduktivnim in dejavnim (problemskim) poukom književnosti je tolikšna razlika, da učenec, ki smo ga pripravljali na klasičen način (frontalni pouk v obliki predavanja ali celo narekovanja, literarne šolske naloge ter ustno in pisno preverjanje znanja kot zgolj mehanična reprodukcija učiteljeve razlage), ne bo imel veliko možnosti, da uspešno opravi problemsko (tj. z neoznačenimi ali neznanimi odlomki) preverjanje znanja, slednje pa je glede na usmeritve novega učnega načrta gotovo tudi standard, ki ga bo zahtevala (eksterna) matura.

Prehod od reproduktivnega k problemskemu preverjanju znanja se zelo lepo vidi na primeru dveh besedil, ki ju je Zavod za šolstvo RS izdelal za preverjanje znanja v prvem (1989) ter v prvem in drugem letniku (1990). Prvi, tj. reproduktivni preizkus je dal izredno slabe izide, zato so naslednje leto že prevladovali neoznačeni odlomki z vprašanji. Oglejmo si razliko na primeru Linhartovega Matička:

1989:	11.	a) Kje je Linhart našel vzor za svojo veseloigro ?Veseli dan ali Matiček se ženi??
		b) Zakaj igra za Linhartovega življenja ni bila uprizorjena?
1990:	4.	Zmešnjava:	?Častitljiva gospoda. Jest scer vejm, da se pravica po tih novih postavah ne smej drugači kaker nemško iskati.?
		Matiček:	?Če jo po krajnsko ne najdem, ji bom mogel žvižgat. Zakaj nemšku ne znam prav.?

a) Od kod je odlomek?
b) Kaj se dogaja?
c) Kaj napada Linhart?
d) Kateri sloj predstavlja Matiček?
e) V katerem narečju je napisana komedija?

1989:	7.	a) V čem Shakespearove drame ne ustrezajo Aristotelovim zahtevam? b) Kako Hamlet izpričuje odgovornost za svoja dejanja? c) Kakšen zločin hoče maščevati Hamlet?
1990:	8.	Preberi odlomek in odgovori na vprašanja: Biti, ne biti; to je tu vprašanje: Je li bolj plemenito, da trpiš v duhu strelice vse nasprotne usode, ali z orožjem greš nad morje zla in ga končaš z odporom?

a) Iz katerega dela je odlomek?
b) Kdo je avtor tega dela?
c) Pred kakšno odločitvijo stoji protagonist?
d) Kakšne značajske poteze izpričuje odlomek iz monologa glavne dramske osebe?

Uspešen problemski pouk, pri katerem so učenci dejavni, razpravljajo oz. utemeljujejo, razvijajo svoje miselne in govorne zmožnosti in pridobivajo samostojnost, s povezovanjem sproti utrjujejo znanje in ga uporabljajo na novih besedilih, zahteva celovito doktrino, ki obsega:

A.  Načela problemskega pouka:

1.  pri pouku uporabljamo metodo usmerjenega pogovora,
2.  vedno izhajamo iz umetnostnega besedila,
3.  vedno razčlenjujemo tudi odlomek,
4.  vedno skušamo primerjati,
5.  znanje utrjujemo in preverjamo problemsko.

B.  Postopek:

1.  priprava na poglobljeno branje (z vprašanji za domače branje ali domačo nalogo),
2.  preverjanje domačega branja (za znake),
3.  usmerjeni pogovor z razčlembo odlomka,
4.  sprotno preverjanje znanja (za znake),
5.  pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem književnem obdobju),
6.  ponavljalno preverjanje (pregledni test na začetku višjega letnika),
7.  priprava na zaključni izpit oz. maturo z zaključnim preverjanjem.

Problemski pouk se ves čas šolanja giblje med ?palico in korenčkom?, tj. med prisilo in spodbudo (motivacijo).

Spodbuda je v tem, da učenci že pri obravnavi literarnega dela lahko neposredno uporabijo svoje védenje, ki so ga pridobili z branjem, da lahko sodelujejo v razpravi in se s tem potrjujejo, in predvsem v tem, da je takó pridobljeno znanje širše in trajnejše, saj ima učenec, ki je književno delo v celoti prebral, ves čas do konca oporo v natančno prebranem in doživetem umetnostnem besedilu.

Prisila je celovit sistem sprotnega, preglednega in sklepnega preverjanja, s katerim učenca natančno seznanimo že prvo šolsko uro, tako da se že takoj zaveda, da bo moral brati, natančno brati in vse prebrati, sicer ne bo mogel priti do pozitivne ocene. Samo tako lahko uresničimo troje:

a) boljše in trajnejše znanje,
b) sprotno primerjanje književnih del, motivov, zvrsti, vrst in oblik, zgradbe, junakov itd.,
c) problemsko obravnavo z usmerjenim pogovorom.

Predvsem pa pri takem sistemu lahko opustimo klasično ekstenzivno izpraševanje snovi iz književnosti (kjer so ocene lahko zelo subjektivne, drugi učenci pa so pasivni), kajti učenci so vsako uro govorno dejavni, do ustne ocene pa pridemo z govornimi vajami, deklamacijami in referati (pri krajših literarnih delih --- ali pri daljših, če jih preberejo vsi učenci --- nastopajoči učenec tudi sam vodi obravnavo!).

V nadaljevanju s primeri prikazujem celoten postopek problemske priprave, obravnave in preverjanja.

1.  Priprava na poglobljeno branje

Priprava je seznam vprašanj pri vsakem domačem branju ali zahtevnejšem literarnem delu, na katera učenci odgovorijo doma in se tako pripravijo na usmerjeno obravnavo v razredu.

Primer 1: Samorastniki (branje)

a)

Predstavi dramsko zgradbo (zasnova, zaplet, vrh, razplet in razsnova)!

b)

Poišči protagonista in antagonista ter ju primerjaj (v čem sta si podobna, v čem se razlikujeta?)!

c)

Primerjaj Meto in Ožbeja! Kaj ju povezuje, kaj razdvaja?

d)

Označi konec novele! Ali je nevtralen, srečen ali tragičen? Zakaj pisec kot socialni realist potrebuje tak konec?

e)

Zakaj Meto v noveli dvakrat kaznujejo: v čem je stopnjevanje in kaj pisec z njim doseže?

f)

Primerjaj zaplet in razplet, motivacijo ter medsebojna razmerja med junaki v Samorastnikih in Sosedovem sinu!

g)

Kateri junakinji iz grške dramatike je podobna Meta s svojim razmerjem do moči oz. oblasti in v čem se od nje razlikuje?

a)

Kakšna je bila pesnikova mladost?

b)

S katero sintagmo jo označi in kaj ta pomeni?

c)

Kakšno je pesnikovo spoznanje o svetu? Katere vrednote ljudje povzdigujejo, katere pa (po Prešernu) zaničujejo?

d)

Kakšno je pesnikovo razmerje do usode?

e)

Kaj po Prešernu človek spozna v starosti (v ?starjih letih?)?

f)

Zakaj pesnik hrepeni po mladosti? Katera je pozitivna razsežnost vsake mladosti?

g)

Razloži stopnjevanje v sintagmi ?dih prve sapce?!

a)

Navedi, kaj sporoča uvodni sonet o življenju po smrti!

b)

Kateri dve vojski se spopadeta pri Ajdovskem gradcu in kako Črtomir prepriča vojake, da gredo z njim v zadnji boj?

c)

V čem je Črtomirova krivda?

d)

Kolikšen čas obsega prva retrospektiva, kolikšnega druga in koliko časa traja neposredno, dramatično dogajanje?

e)

Poimenuj vrsto primere, s katero pesnik ponazori Črtomirov notranji razvoj, ko premišljuje ob slapu Savici, in razloži razliko med vodo, ki ?razgraja?, in ?leno? vodo!

f)

Predstavi razmerje med Črtomirom in Bogomilo! Zakaj se mu Bogomila odpoveduje (kateri verz to odpoved ponazarja?) in kako Črtomir reagira?

g)

Ključne prvine Krsta (Črtomir, Bogomila, Slovenci, poezija) primerjaj s prvinami Sonetnega venca (Poet tvoj nov Slovencem venec vije!)! V čem so razlike?

Kadar je na vrsti obravnava domačega branja, najprej pisno preverimo prebranost s kratkim, a natančnim vprašanjem iz vsebine, za kar ne potrebujemo več kot pet minut, zelo hitro pa tudi doma ocenimo.

Primer 1: Hiša Marije Pomočnice

a)

Kdo je bil Anarhist, od kod je prišel in kaj se je z njim zgodilo?


b)

Kdo je bil Hanzek, česa se je bal in kako je končal?

a)

Navedi štiri prizorišča, na katerih se dogaja zgodba!


b)

Navedi štiri stranske osebe, ki nastopajo v zgodbi!

Primer 1: Soči (obravnava z odlomkom)

Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi
ter tujce, zemlje lačne, utopi
na dno razpenjenih valov!
(Na zemlji tvoji tujcev tropi
naj ne dobodo ni --- grobov!)

Primer 2: Duma (obravnava z odlomkom)

Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč,
glas moža, kot da je odgovor ženskemu glasu;
čul sem, kako je zvenelo moje srce.

Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso,
pesem vetra in vej in trave in sonca na travi /.../.

Primer 3: Krst pri Savici (obravnava z odlomkoma)

Krst pri Savici lahko obravnavamo po vprašanjih, ki jih imajo skupaj z odgovori učenci v zvezku za domače branje, še bolje pa je, če poiščemo izhodiščni problem (npr. problem Črtomirove krivde), ob katerem potem nizamo še problematiko zgradbe, razvoj glavnega junaka, prikaz razmerja Črtomir --- Bogomila, razčlembo romantičnih prvin in primerjavo s Sonetnim vencem. Pri tem knjižnem delu natančneje obravnavamo še najmanj dva odlomka, prvega iz Uvoda in drugega iz Krsta:

Odlomek 1:

Ko zor zasije na mrličov trope,
ležé, k' ob ajde žetvi al pšenice
po njivah tam leže snopovja kope.

Leži kristjanov več od polovice,
med njimi, ki so padli za malike,
Valjhun zastonj tam iše mlado lice
njeg?, ki kriv moritve je velike.

Odlomek 2:

Mož in oblakov vojsko je obojno
končala temna noč, kar svetla zarja
zlati z rumen'mi žarki glavo trojno
snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja.
Bohinjsko jezero stoji pokojno,
sledu ni več vunanjega viharja,
al somov vojska pod vodó ne mine
in drugih roparjov v dnu globočine.

4.  Sprotno preverjanje znanja (za znake)

Razumevanje in usvojitev zadnje snovi hitro in učinkovito (pisno in nenapovedano) preverimo z vprašanji za znake, ki jih lahko kombiniramo s prebranim ali na tablo napisanim literarnim delom ali odlomkom.

Primer 1: Moj črni plašč (pesem v celoti preberemo)

a)

Kaj pomeni pesniku črni plašč?


b)

Kateri literarni slog predstavlja pesem in zakaj?


c)

Katera Prešernova pesem ima podobno motiviko?

a)

Katera literarna vrsta je to?


b)

Zakaj? Navedi tri utemeljitve!


c)

Kateri motiv povezuje to književno delo s kraljem Ojdipom?

O blagor, blagor, Črtomir! ti vneta
je deklica od tvojega pogleda,
kak od zamaknjenja je vsa prevzeta,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!

Primer 4: Krst pri Savici (kitica iz Uvoda, ki jo napišemo na tablo)

Šest mescov moči tla krvava reka,
Slovenec že mori Slovenca, brata -
kako strašn? slepota je človeka!

a)

Kako se imenuje ta stalna pesniška oblika?


b)

Kako jo prepoznamo? Navedi tri prvine!


c)

Po katerem italijanskem predrenesančnem pesniku je avtor to obliko povzel?

5.  Pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem literarnem obdobju)

Pregledni test iz književnosti vedno pišemo z neoznačenimi odlomki iz obravnavanih, pa tudi --- kadar so dovolj značilna --- neobravnavanih besedil znanega avtorja. Za preverjanje obdobij, celotnih opusov ali zelo pomembnih literarnih del je primeren tudi tako imenovani zaprti test, ki poleg zmožnosti memoriranja preverja tudi povezovalne zmožnosti in jezikovno znanje. Oba tipa nalog sta dovolj eksaktna in ju lahko popravimo razmeroma hitro.

Primer 1: Obravnavano besedilo

Poet tvoj nov Slovencem vije,
'z petnajst sonetov ti tako ga spleta,
da ?magistrale?, pesem trikrat peta,
vseh skupaj veže harmonije.

Iz njega 'zvira, vanjga se spet zlije
po vrsti pesem vsacega soneta;
prihodnja v prednjem koncu je začeta;
enak je pevec vencu poezije:

a)

Kako se imenuje ciklus?


b)

V katero književno obdobje spada?


c)

V katero književno zvrst spada?


d)

Zakaj?


e)

Katera stalna pesniška oblika je posamezna pesem cikla?


f)

Kako se imenuje kitica, ki je tudi v tem odlomku?


g)

Kaj razlaga pisec v odlomku?


h)

Zakaj je magistrale ?pesem trikrat peta??


i)

V čem je ?pevec enak vencu poezije??


j)

Katere vsebinske prvine pesnitve izraža prvi verz odlomka?

Ta brusi si v teku peté,
ta seka in pili in kuje,
pri luči prižgani ta čuje,
z učenjem si beli lase; /.../

Ne trudi se pevče za nič,
s prihodom že belega dneva
od temnega mraka prepeva,
brezskrbno živi kakor ptič.

a)

Kdo je avtor?


b)

Kako imenujemo ta književni slog?


c)

Kako imenujemo tako razmerje do vsebine?


d)

Katero znano pesem parodira avtor in v čem?


e)

Kaj nam o usodah pesnikov in pesmi sporoča predložena pesem?

Iz njega rok izmakne se počasi,
in blizo se na prvi kamen vsede,
in v trdnem, ali v?ndar milem glasi
mladenču vnet'mu reče té besede:

?Ne združenja, ločitve zdaj so časi,
šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede;
de b'enkrat se sklenile poti naji,
me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraji.?

a)

Kdo je avtor?


b)

Kako se imenuje književno delo?


c)

V katero književno obdobje spada?


d)

V katero književno zvrst spada?


e)

Katera književna vrsta je?


f)

Katero stalno pesniško obliko predstavlja odlomek in po čem jo prepoznamo?


g)

Kdo sta protagonista odlomka?


h)

Kaj se z njima kasneje zgodi?


i)

Kje se prizor dogaja?


j)

Kje naj bi se ?sklenile poti naji??


k)

Določi metrum in poimenuj verz!


l)

Napiši eno antitezo!


m)

Pretvori prvi verz v navadni besedni red!


n)

Katero skladenjsko figuro si s tem dokazal?

Slovenski ______ pesnik France Prešeren je leta ______ izdal ______ v verzih Krst pri Savici. Sestavljena je iz treh delov, in sicer iz uvodnega ______ Matiju Čopu, iz ______ in ______ . V prvem delu pesnik razlaga, da je pesnitev nastala zaradi ______ bolečine in zaradi izgube ______ . V drugem delu, kjer za kitico uporabi ______ , pesnik pripoveduje o obdobju ______ Slovencev, ko s sprejemom nove ______ izgubimo ______ samostojnost. Vodja ______ vojske ima v trenutku, ko jim začne zmanjkovati ______ , nagovor, s katerim svoje vojake zapelje v ______ , sam pa ______ noč izrabi za ______ . V tretjem delu, napisanem v ______ , tj. ______ vrstičnih kiticah, je pesnik uporabil ______ pripovedno tehniko, s katero je skrajšal ______ pripovedi. Glavni junak se odpove svoji ______ veri in se pri slapu ______ da ______ , potem pa bo odšel v ______ in bo postal ______ . Njegova nesojena izvoljenka se zaobljubi ______ in bo odšla v ______ , da bi s tem odrešila junaka ______ in se z njim po ______ srečala v ______ .

6.  Ponavljalno preverjanje (pregledni test na začetku višjega letnika)

Na začetku vsakega višjega letnika najprej pisno preverimo poznavanje celotne snovi prejšnjega letnika, saj samo taka ponovitev književnosti in jezika zagotavlja uspešno sprotno delo, ki ves čas temelji tudi na poprejšnjem znanju. Pri ponavljanju si učenci pomagajo z zvezki za domače branje, z berili in z odlomki, ki jih imajo v šolskem zvezku, predvsem pa tudi s starimi preglednimi testi, ki jih učencem obvezno vračamo (čeprav moramo teste zato ves čas spreminjati!).

Primer 1: Obravnavano besedilo

Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo rešen in bo hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imel življenje in ga imel v izobilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.

a)

Kako se imenuje celotno literarno delo?


b)

V katero književno obdobje spada?


c)

V katero književnost spada?


d)

V kateri književni obliki je odlomek?


e)

V kateri del celotne knjige spada odlomek?


f)

Katera književna vrsta je odlomek?


g)

Kdo govori v odlomku?


h)

Kako se imenuje življenjepis govorečega?


i)

Kateri znameniti dogodek napoveduje zadnja poved?


j)

Katera skladenjska figura ustvarja ritem v četrti in peti povedi?


k)

Katera skladenjska figura oblikovno povezuje besedilo odlomka, katera pa ustvarja vsebinsko napetost, dramatičnost?

In brž veslata v konec ta jezera,
kjer bistra vanjga pribobni Savica;
ker srečen veter njij' roke podpira,
čolnič leti ko v zraki urna ptica.
Se ribič po sovražnikih ozira,
čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica. -
Ker se mu zdi, da lakota ga grudi,
junaku, kar je v torbici, ponudi.

a)

V katero književno obdobje spada delo?


b)

V katero književno zvrst spada?


c)

Katera književna vrsta je?


d)

Kako se imenuje kitica, ki je predstavljena v odlomku?


e)

Iz katerega dela pesnitve je odlomek?


f)

Kdo je glavni junak pesnitve?


g)

Kateri položaj izgubi pred tem dogodkom?


h)

Kaj namerava junak storiti, preden ga med obotavljanjem preseneti ribič?


i)

Čez katero jezero veslata?


j)

Kdo so junakovi sovražniki?


k)

Po kaj in po koga pošlje junak ribiča?


l)

Čigave ideje predstavlja glavni junak?


m)

Zakaj?

Priprava za ustni del zaključnega izpita (iz književnosti) poteka tako, da za vsako literarno delo, ki je na listku za ustni preizkus na prvem mestu, spet izberemo nov odlomek ali dva, ga fotokopiramo in spet v obliki pogovora z učenci komentiramo oz. ponovimo bistvene lastnosti celotnega literarnega dela. Navajam odlomka za ponovitev Krsta pri Savici:

a)

Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
molče orožje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel števili;

al komej vrata so odprte, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje,
Valjhun tam s celo jih močjo objame.

b)

Slap drugo jutro mu grmi v ušesa;
junak premišlja, kak bolj spodej lena
voda razgraja, kak bregove stresa,
in kak pred njo se gore ziblje stena,
kak skale podkopuje in drevesa,
kak do nebes leti nje jeze pena! -
Tak se zažene, se pozneje ustavi
mladenič, Črtomir pri sebi pravi.

Listek za preverjanje sestavimo z neoznačenim odlomkom iz obravnavanega književnega dela, pri čemer dobi vsak učenec tudi neznano besedilo za prepoznavanje sloga in pisca. Na listku pri vprašanjih iz književnosti kombiniramo razna književna obdobja, razne književne zvrsti in različne književne oblike, tako da je preverjanje zares celovito. Sestava listka:

Neoznačeno obravnavano besedilo (odlomek)

1.

a)  določitev naslova in pisca in drugih literarnozgodovinskih in literarnovrstnih lastnosti,
b)  razčlemba odlomka,
c)  predstavitev celotnega književnega dela,
d)  primerjava.

2.

a)  drugo obravnavano delo (brez odlomka),
b)  neznano besedilo (odlomek) --- prepoznavanje sloga ali pisca z utemeljitvijo.

3.

jezikovno vprašanje.

Primer 1:

Ko se je vračal s tistih skrivnostnih in dolgih potov, ki so povzročala čudna ugibanja njegovih prijateljev in tistih, ki so se imeli za njegove prijatelje, se je dostikrat splazil gor, k zaklenjeni sobi, odklenil vrata s ključem, ki ga je zdaj neprenehoma nosil pri sebi, in se z ogledalom v roki postavil pred lastno podobo, ki jo je bil naslikal Basil Hallward. Gledal je zdaj hudobni in starajoči se obraz na platnu, zdaj lepi in mladi obraz, ki se mu je smehljal iz zrcala. Že sama ostrina nasprotja mu je vzbujala občutek ugodja. Bolj in bolj je bil zaljubljen v lastno lepoto, bolj in bolj ga je zanimala pokvarjenost lastne duše. Skrbno in natančno in včasih s pošastno in strašno naslado je raziskoval, kako mu ostudne črte orjejo nagubano čelo ali se plazijo okoli velikih pohotnih ust. Včasih je premišljeval, ali so strašnejša znamenja greha ali znamenja starosti. Polagal je svoje bele roke ob surove in napihnjene roke na sliki in se smehljal. Norčeval se je iz spačenega telesa in propadajočih udov.

1.

a)  Določi naslov literarnega dela, pisca, književnost, obdobje, književno obliko, zvrst in vrsto!
b)  Pojasni, kakšno razmerje do življenja, do soljudi in posebej do ljubezni ima glavni junak, kako se to kaže v odlomku, zakaj se hoče na koncu spremeniti in kako konča!
c)  Predstavi zgradbo in slog!
d)  Primerjaj glavnega junaka s Cankarjevim Kantorjem (sorodnosti) in Martinom Kačurjem (razlike)!

2.

a)  Predstavi vsebino in ideje Linhartove komedije Matiček se ženi!
b)  Določi avtorja odlomka in utemelji odločitev!

Tu smeje se šumna družba,
ej, pač se nabrenkala cvička;
debela mamica čička
smehljaje se radi dobička.

In glej mi ga --- polička!
Smehlja se na moji levici,
na desni smeh kroži na lici
točajki --- pravi tici.

3.

Iz prvega odlomka izpiši vse osebne glagolske oblike, določi jim glagolski vid in tvori nasprotni glagolski vid!

Te misli, ko odšel si v hude boje,
miru mi niso dale več siroti.
V nevarnosti življenje vedet' tvoje,
zaprte vse od tebe videt' poti,
ni vedlo kam se djati srce moje,
tolažbe nisem najdla v taki zmoti.
Obupala sem skoraj tákrat reva;
kak sem želela v noči ti svit dneva!

En dan sem prašat šla po vojske sreči,
al skozi se še ni sklenila z vami;
učil ljudi je mož bogaboječi,
duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami:
kako nas vstvaril vse je Bog narveči,
kak greh prišel na svet je po Adámi,
kak se je božji sin zato učlovečil,
da bi otel narode in osrečil.

1.

a)  Določi naslov literarnega dela, pisca, književnost, obdobje, književno obliko, zvrst in vrsto!
b)  Pojasni, kdo govori, komu govori, o čem ga prepričuje, kateri zasuk prikazuje nadaljevanje, v čem se razlikuje razmerje glavnih junakov do življenja in kako se delo konča!
c)  Predstavi zgradbo, obliko in slog!
d)  Primerjaj razvoj glavnega junaka s Kersnikovim Andrejem Korenom in Cankarjevim Jermanom!

2.

a)  Predstavi zgradbo, motive in slog Šeligove novele Triptih Agate Schwarzkobler!
b)  Določi pisca odlomka in utemelji odločitev!

3.

V zadnjih dveh vrsticah prve kitice dokaži inverzijo (utemelji tudi slogovno nezaznamovani besedni red) in določi še dve drugi skladenjski figuri! Navedi dva razloga, zaradi katerih je pri tem piscu inverzija tako pogosta!

a)

Vozil sem se z zlatim čolnom
po rdečih vodah večera
med drevjem
in travnatimi bregovi.
Vozil sem se,
jaz zlati mornar...

b)

Na nebu zvezde se prižigajo,
kresnice iz lesov se dvigajo
v poletno noč.

Studenci tiho se pregibljejo,
kot v sanjah praproti se zibljejo
v poletno noč.

Po tem sistemu problemskega dela v razredu in problemskega preverjanja znanja je v šolskih letih 1991/92 in 1992/93 opravilo zaključni izpit devetdeset učencev naslednjih programov oz. smeri: družboslovno-kulturna (46), upravni tehnik (22) in administrator (slednji brez neznanega besedila --- tudi 22). Ustnega dela v prvem poskusu nista opravila samo dva učenca, medtem ko je prek 90 % učencev doseglo ocene dobro (13), prav dobro (39) in odlično (28). Povprečna ocena je bila 3,9. Ob vsej mogoči subjektivnosti izpraševalca so dosežki vendarle očitni.

Vrhunec, ki seveda ni pravilo, temveč še toliko bolj zaželena izjema, pa seveda doseže problemski pouk (tudi na zaključnem izpitu!) takrat, kadar učenci odkrijejo nepričakovane povezave, kadar se z učiteljevo razlago oz. njegovimi pogledi ne strinjajo in znajo svoje nestrinjanje tudi jasno in suvereno utemeljevati.