Navezovanje rim v Tržiških oktavah Toneta Pretnarja

Moč vojna razdejala je graščino, ki tu skrbela je za rod jelenji. Pozidali so črno razvalino, sijaja ne vrnili časti njeni. Sedaj jelenjo stražijo dolino spomini lepi, a vse bolj megleni na tista davna leta, leta zorna, ko bdel nad njo je um barona Borna. Borns' Mansion at Jelendol Bornova graščina v Jelendolu Schloss Born in Jelendol

Podobno opazno, čeprav nekoliko ožje je navezovanje na pripise v nadaljnjih treh skupinah oktav. V prvi skupini (štirih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prve in druge tričlene rime:

Piramide v Dolini: dolino --- lino --- gladino, pride --- piramide --- žide (8. oktava); Leseni strop v cerkvi svetega Jožefa: cerkveni --- domeni --- leseni, Jožefova --- obnova --- krova (53. oktava); Cerkev svete Neže na Brezjah pri Tržiču: leže --- Neže --- razveže, Brezjani --- brani --- ranil (66. oktava); Zmaji pred poletom s Kriške gore: ozreti --- doživeti --- leteti, gore --- ne more --- opore (90. oktava).

V drugi skupini (prav tako štirih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje prve tričlene in tretje dvočlene rime:

Predor v Dolini: prostora --- mora --- predora, lino --- dolino (10. oktava); Sveti Jurij na lesenem stropu v cerkvi sv. Jožefa: duri --- Jurij --- uri, pogoriščem --- svetišče (54. oktava); Kip svetega Jožefa v cerkvi svetega Andreja: povejo --- Andreja --- nadeja, glasovi --- Jožefovi (55. oktava); Poslikani gotski obok v cerkvi v Seničnem: med oboki --- globoki --- jokih, njeno --- cerkveno (71. oktava).

V eni oktavi pa je tako navezovanje zamejeno na besedje druge tričlene in tretje dvočlene rime:

Rake pri Sveti Ani: rakah --- vsako --- odplaknil, pretaka --- rakah (92. oktava).

Dovolj izrazito je še navezovanje na pripise v treh zelo pogostih skupinah oktav. V prvi skupini (trinajstih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prvih tričlenih rim:

Trg pozimi: trga --- trga --- navrgel (39. oktava); Stare turbine elektrarne v Cegeljšah: ne postara --- šara --- ne prevara (44. oktava); Gregorček: od brega --- Gregorjevega --- šega (46. oktava); ?Šuštarski?ivalni stroj: oboje --- stroje --- to je (51. oktava); Kupola v farni cerkvi: cerkveno --- ceno --- njeno (59. oktava); Okno svetega Frančika v farni cerkvi: pokopalika --- Frančika --- deklika (63. oktava); Cerkev svete Katarine v Lomu: Katarine --- zime --- živine (67. oktava); Cerkev v Seničnem: pšenične --- v Seničnem --- pravične (70. oktava); Kmetija v Dolini: dolino --- spominov --- kovino (77. oktava); Igra otrok: za ograjo --- igrajo --- spoznajo (85. oktava); Cvetje na travniku: poletje --- cvetjem --- med je (86. oktava); Notranjost žage v Podljubelju: proti žagi --- vlagi --- blagi (89. oktava); Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija: likov --- svetnikov --- veliko (96. oktava).

V drugi skupini (enajstih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje drugih tričlenih rim:

Hudičev most v Dolini: fužine --- doline --- zginil (9. oktava); Trg v jesenskem dežju: deževalo --- v obalo --- zrcalo (18. oktava); Grb na Bornovi grobnici v Jelendolu: grobu --- dobe --- robu (23. oktava); Cvetje na oknih Verdirjeve hiše: cvetijo --- delijo --- lepotijo (33. oktava); Hotel pošta: bela --- hotela --- prebdela (35. oktava); Mednarodna razstava mineralov in fosilov: od zmrzali --- minerali --- zbrali (48. oktava); Oltar svetega Jurija v farni cerkvi: oltarja --- ožarja --- požara (58. oktava); Okno Matere Božje v farni cerkvi: Mati --- zlati --- čakati (64. oktava); Razpelo pred lešansko farno cerkvijo: Lešani --- brani --- rani (65. oktava); Kopališče: poišče --- kopališče --- obriše (84. oktava); Mladost in bodočnost: učenosti --- modrosti --- zadosti (100. oktava).

V tretji skupini (enajstih) oktav pa je tako navezovanje zamejeno na besedje tretjih dvočlenih rim:

Macesni v Dolini: tesni --- macesni (3. oktava); Kip svete Ane v šentanski cerkvi: podarja --- kiparja (14. oktava); Struga Bistrice pozimi: mimo --- z zimo (19. oktava); Skrinja v Tržiškem muzeju: se smeja --- muzeja (26. oktava); Veduta Tržiča: kruta --- veduta (28. oktava); Devova rojstna hiša: odmeva --- Deva (32. oktava); Lončarjeva hiša: piše --- hiše (36. oktava); Pogled na vrt s spodnjega mosta pozimi: z mosta --- ne bosta (40. oktava); Lavičkova apoteka: reke --- apoteke (41. oktava); Sveta Trojica v glavnem oltarju farne cerkve: lica --- Trojica (60. oktava); Veronikin prt v lomljanski cerkvi: Veronikina --- spomina (68. oktava).

Vseh teh petinštirideset primerov navezovanja pomeni pomemben vidik iskanja poti nastajanja Tonetovih oktav, čeprav ga pogosto zastirajo manjše ali večje spremembe. Še najmanjše so oblikovne spremembe:

Veronikin -> Veronikina (68. oktava); graščina -> graščino (22. oktava); hiša -> hiše (36. oktava); apoteka -> apoteke (41. oktava); žaga -> žagi (89. oktava); rake -> rakah (92. oktava); Matere -> Mati (64. oktava); Dolini -> dolino (8, 10, 77. oktava); doline (9. oktava); cvetje -> cvetjem (86. oktava); predor -> predora (10. oktava); obok -> oboki (71. oktava); stroj -> stroje (51. oktava); hotel -> hotela (35. oktava); oltar -> oltarja (58. oktava); trg -> trga (39. oktava); mineralov -> minerali (48. oktava); muzeju -> muzeja (26. oktava).

Večje pa tudi pogostejše so spet besedne spremembe:

igra -> igrajo (85. oktava); Gregorček -> Gregorjevega (46. oktava); trg -> trga (39. oktava); kip -> kiparja (14. oktava); Jožefa -> Jožefovi (53, 55. oktava); cvetje -> cvetijo (33. oktava); pozimi -> z zimo (19. oktava); na grobnici -> grobu (23. oktava); v cerkvi -> cerkveni (53. oktava); cerkveno (59, 71. oktava); na Brezjah -> Brezjani (66. oktava); v Jelendolu -> jelenji x dolino (22. oktava); pred poletom -> leteti (90. oktava); v dežju -> deževalo (18. oktava); Bornova -> Borna (22. oktava); Devova -> Deva (32. oktava); sveti -> svetišče (54. oktava); svetega -> svetnikov (96. oktava); stare -> postara (44. oktava); poslikani -> likov (96. oktava); lešanski -> Lešani (65. oktava).

Izjemen, vendar še prepoznaven je k temu primer podstavne spremembe:

mladost -> učenosti --- modrosti (100. oktava).

Te spremembe pa so lahko tudi vir naglasne in glasovne spremenljivosti samih rim. Kljub svojemu spoštovanju izročila Prešernovih oktav je pesnik vseeno dopuščal vsaj svobodne rime, pač premo sorazmerno z njihovo veččleno zahtevnostjo. Nasproti nekaj dvočlenim je namreč precej več tričlenih svobodnih rim:

Veronikina --- spomina (68. oktava); glasovi --- Jožefovi (55. oktava); pogoriščem --- svetišče (54. oktava); Jožefova --- obnova --- krova (53. oktava); gore --- ne more --- opore (90. oktava); prostora --- mora --- predora (10. oktava); od brega --- Gregorjevega --- šega (46. oktava); učenosti --- modrosti --- zadosti (100. oktava); oboje --- stroje --- to je (51. oktava); grobu --- dobe --- robu (23. oktava); povejo --- Andreja --- nadeja (55. oktava); trga --- trga --- navrgel (39. oktava); jelenji --- njeni --- megleni (22. oktava); Brezjani --- brani --- ranil (66. oktava); duri --- Jurij --- uri (54. oktava); oboki --- globoki --- jokih (71. oktava); Katarine --- zime --- živine (67. oktava); pšenične --- v Seničnem --- pravične (70. oktava); dolino --- spominov --- kovino (77. oktava); poletje --- cvetjem --- med je (86. oktava); likov --- svetnikov --- veliko (96. oktava); fužine --- doline --- zginil (9. oktava); oltarja --- ožarja --- požara (58. oktava); poišče --- kopališče --- obriše (84. oktava).

Pravi povzetek svobodnega rimanja je spet preplet že znane petčlene rime s tričleno 92. oktave:

Preteklost se zapira sama vase:
odmaknjena v opustošelih rakah,
preživlja znova tiste davne čase,
ko ji je v vrvežu z minuto vsako
občutek vrednosti, koristi rasel.
Val časa ga do konca ni odplaknil,
še zdaj se --- sramežljiv in bled --- pretaka
po zapuščenih, a vabljivih rakah.

Glasba v učilnico prihaja, Rahlja mi mrtvega duha, Antitalent še bolj razkraja Figura semiotična. Osnovna vaba grafomanu Marskteremu je prazen stih, A kdo bo to praznino branil Nekoč, ko dober, čist in tih Umre zadnji grafomanski stih.

Podobno so akrostihi sploh nadomeščali naslove tudi drugih Tonetovih grafomanij. V tem smislu pa so pomenili pravzaprav prehod med navadnimi naslovi in pripisi Tonetovih oktav.