Denis Poniž -- Nada Barbarič -- Marjan Štrancar 1993:
Esej in šolski esej, ZRSŠŠ Ljubljana

Kot pripomoček za učitelje in učence srednjih šol je Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport že v preteklem šolskem letu izdal publikacijo Esej in šolski esej avtorjev Denisa Poniža, Nade Barbarič in Marjana Štrancarja.

V prvem prispevku Denis Poniž na kratko predstavi bistvo eseja. Uvrsti ga med polliterarne zvrsti, nakar prikaže njegove začetke in razvoj. V skicirani obliki opozori na nevarnost, da bi že vsak pisni izdelek pri humanističnih predmetih razglašali za esej. Za pisanje eseja je namreč potrebna določena osebna zrelost pišočega in seveda veščina pisanja. Zato ne gre siliti v tovrstno pisanje učencev na nižji stopnji izobraževanja. Ob koncu da avtor nekaj navodil o obliki in vsebini šolskega eseja ter navede spisek najznačilnejših slovenskih esejev. Ob teh zgledih naj bi se učitelj in učenec usposabljala za pisanje eseja.

Sledi prispevek Nade Barbarič z naslovom Pot do šolskega eseja. Avtorica uvodoma opozori na zagate pri določanju, kaj esej sploh je (različna raba terminov v našem prostoru in drugod). Zatem konkretno prikaže, kako se učenci (Gimnazija Bežigrad) usposabljajo za pisanje šolskega eseja.

Prva stopnja je pisanje eseja na prosto temo. Pot se začenja pri pisanju osnovnošolskih spisov. Že ob prihodu na srednjo šolo pa začne učitelj usmerjati učence v pisanje šolskega eseja. Avtorica zelo razvidno prikaže vse stopnje te poti. Vsako od stopenj podkrepi s pisnimi izdelki učencev. Tako njene teoretične predpostavke dobijo potrditev tudi v praksi.

Ko učenci obvladajo pisanje eseja na prosto temo, jih učitelj postopoma vodi v pisanje eseja na literarno temo. Tudi tu je več stopenj, ki ob koncu privedejo do zastavljenega cilja. Celoten postopek je tudi tu argumentiran s pisnimi izdelki učencev.

V celoti je prispevek Nade Barbarič zelo koristen za učitelje, ki pripravljajo učence za pisanje šolskega eseja.

V Dodatku so v skicirani obliki navedeni napotki nekaterih tujih teoretikov za uspešno pisanje eseja. Vsekakor je to dobrodošla informacija in obenem tudi pomoč tako učitelju kot učencu.

Marjan Štrancar se v svojem prispevku z naslovom Elementi za vrednotenje šolskega eseja loteva zelo zahtevne naloge. Pri ocenjevanju šolskega eseja (in še prej šolskega spisa) se seveda zastavlja vprašanje objektivnosti. Zelo težko je namreč doreči pravila, po katerih bi lahko resnično objektivno izrekli sodbo oziroma formulirali oceno za posamezen šolski esej.

Avtor že uvodoma opozarja na različne dileme glede izbire in določitve kriterijev. Navede Bloomove kriterije za ocenjevanje šolskega eseja. Ob pozornem pregledu ugotovimo, da so ti kriteriji zelo splošni in da so učitelju verjetno le v skromno oporo.

Sledi prikaz preglednice, s pomočjo katere naj bi učitelji ocenjevali šolski esej in razširjeni interpretativni esej. Vsak od elementov je dodatno pojasnjen. Preglednica je za učitelje in bodoče ocenjevalce vsekakor koristna opora, verjetno pa bo praksa pokazala, da jo bo potrebno v posameznih postavkah še precizirati.

Marjan Štrancar povsem upravičeno opozarja na veliko dodatnega dela za učitelje slovenskega jezika, ki si prizadevajo učence usposobiti za pisanje šolskega eseja (priprave, popravljanje, spremljanje, vrednotenje).

Ob koncu publikacije je podano poročilo Nade Barbarič o analizi pisnih izdelkov tretješolcev, prijavljenih za poskusno maturo 1994. Avtorica klasificira prispele pisne izdelke, jih ovrednoti in za vsako skupino navede konkretne primere. V zaključku opozori na zelo različno kvaliteto prispelih spisov, na neenoten pristop in precejšnjo zmedo pri določitvi osnovnih kriterijev. Povsem pravilno ugotavlja, da je celoten projekt šele v začetku, kar bo seveda treba upoštevati tudi pri vzpostavitvi enotnih kriterijev ocenjevanja.

Opozoril bi na dejstvo, da se nedoslednosti pri rabi strokovnih izrazov pojavljajo tudi v tej publikaciji. Denis Poniž za esej uporablja termin polliterarna zvrst, Nada Barbarič pa rabi termin polliterarna vrsta. Čas bi že bil, da se slovenisti dogovorimo o enotni rabi terminov.

Iz vsega zapisanega je razvidno, da je publikacija resnično koristna za učitelje in učence v srednji šoli, saj jim nudi potrebne informacije in napotke glede pisanja in ocenjevanja šolskega eseja. Že poskusna matura pa bo pokazala določene rezultate in obenem opozorila na eventualne probleme, zato bo verjetno potrebno to publikacijo še dopolniti z novimi dognanji.