Sporočilo Slavističnega društva Slovenije

Krško in Pišece sta izbrana zaradi stoletnice Pleteršnikovega slovarja; temu bo posvečena osrednja tema zborovanja na dopoldanskem plenarnem zasedanju v četrtek, 6. 10. 1994. V četrtek popoldne bo zasedanje posvečeno osrednji književnostni temi --- eseju.

V petek dopoldne bo najprej na vrsti sodobno slovensko besedno bogastvo, govorili bomo o zapisovanju izrazja po vseh slovenskih krajih. Nato bo občni zbor SDS; pregledali bomo dveletno delo, se dotaknili aktualnih stanovskih, jezikovnih, literarnih ter drugih, za društvo pomembnih vprašanj in volili nov odbor.

V petek popoldne bosta dve okrogli mizi o didaktiki; prva bo posvečena maturi, druga pa osnovnošolski problematiki.

V soboto bo ekskurzija po okoliških krajih, na koncu se bomo zbrali v Pišecah, kjer bo slovesnost in ogled Pleteršnikove domačije in muzeja.

Med temi prireditvami in ob večerih bodo spremljevalne prireditve.

Zdaj zbiramo prijave za predavanja in za sodelovanje pri okroglih mizah, ponudbe za spremne prireditve in predloge za nove člane upravnega odbora.

Natančnejši program bo objavljen v začetku junija.

V letih 1993, 1994 in 1995 mineva sto let, kar je v snopičih začel izhajati Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar in sta izšli prva in druga knjiga tega najpomembnejšega dosežka v slovenskem knjižnem slovaropisju 19. stoletja. Slavisti se bomo spomnili profesorja Maksa Pleteršnika in njegovega velikega jezikoslovnega dejanja skupaj s Pleteršnikovi rojaki iz rojstnega kraja in z vso slovensko javnostjo.

Spomin na ta dogodek bomo obudili

• najprej z udeležbo na osrednji slovesnosti v Pišecah 15., 16. in 17. septembra 1994 z odprtjem spominskih prostorov v obnovljeni Pleteršnikovi rojstni hiši, kjer bo prikazano jezikoslovčevo življenje in delo;

• na letnem strokovnem posvetovanju slovenskih slavistov v Krškem 6., 7. in 8. oktobra 1994, na katerem bo osrednja tema Pleteršnikov slovar. V tem okviru bo organiziran obisk Pleteršnikove rojstne hiše v Pišecah (letošnje posvetovanje bo dopolnil tudi redni občni zbor društva);

• s posebno učno enoto (Pleteršnikovo uro) po vseh osnovnih in srednjih šolah, posvečeno spominu na Pleteršnika in pomenu slovenskega slovaropisja. Pobudo za tako aktualizacijo učne snovi je Slavistično društvo Slovenije dalo Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport; uresničili jo bomo z zavodovo pomočjo. Kjer bo to mogoče, bomo obudili spomin na Pleteršnika tudi na fakultetah.

Želeli bi, da bi --- podobno kot pri drugih podobnih dejanjih --- po šolah zbirali tako imenovani Pleteršnikov tolar (po 10 SIT); z zbranim denarjem bi mladi in skupaj z njimi tudi drugi občani podprli Pleteršnikov odbor v Pišecah pri obnavljanju rojstne hiše in Pleteršnikovega muzeja. Zbrani denar se pošilja na račun št. 51600-620-16-983-82710-2317-62, na naslov Odbor Maksa Pleteršnika, Pišece.

Seznanjanje učencev s slovenskim slovaropisjem in s Pleteršnikom bo vsak učitelj vpletel v svoje siceršnje redno delo, po možnosti ob besedoslovju, besedotvorju, zgodovini knjižnega jezika, obravnavah slogovnih vprašanj in podobnem. Vsebino in način bo izbral vsakdo sam. Priporočamo pa, da učitelj

• pokaže učencem Pleteršnikov slovar ali vsaj nekaj fotokopiranih strani in ob njem Slovar slovenskega knjižnega jezika;

• na kratko predstavi življenje in delo Maksa Pleteršnika; iz njegovega dela naj poudari tisto, kar bi utegnilo učence posebej zanimati (npr. v strokovni šoli terminologija).

Predstavitev naj vsebuje pomen Pleteršnikovega slovarja v obdobju političnega boja za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju Slovencev: slovar je bil s svojim besediščem dokaz, da je slovenščina razvita za javno rabo. S tem je jezikoslovje prispevalo pomemben delež k izpolnjevanju političnega programa Zedinjene Slovenije iz leta 1848, ko je v 2. točki zahteval za slovenski jezik enak položaj, kot ga je imela nemščina.

Drugi del predstavitve naj bo namenjen besedi, besedoslovju, tudi besedotvorju. Učitelj naj po možnosti primerja uvoda v Pleteršnikov slovar in Slovar slovenskega knjižnega jezika ter pokaže na razliko v kvalifikatorjih. Nato naj v skladu s stopnjo šole pokaže na posamezne besede, na zvezo med slovarjema in na razločke; ne nazadnje na okoliščine potrebe po velikem dvojezičnem slovarju konec 19. stoletja in na okoliščine, v katerem nastajajo enojezični slovarji današnjega dne.

Predstavitev naj bo po vsebini in metodi takšna, da ne bo zgolj dodajala novega poglavja učni snovi, ampak naj pritegne k premišljevanju o besedi, o njeni vrednosti, o teži po izvoru domače besede in o razkrajanju domačega sveta z načrtno ali podzavestno izbiro ?večvredne? tuje besede. Če je mogoče, naj ta opozorila pokažejo na veliko moč besede, zato naj ne bodo zasnovana kot aktivistična parola. Menimo, da so idealna priložnost za odprtje nujne razprave o razmerju učencev do vrednosti besede, naj bo izrazilo misli ali zunanje znamenje našega bivanja v slovenskem prostoru.