|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Znanost mladini |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Igor Saksida |
Novi rubriki na pot
1. Ob letosnjem tekmovanju Znanost mladini, zlasti skrbno, celo vzorno organiziranem na ravni Ljubljanske regije --- za kar gre v prvi vrsti zahvala ravnatelju sentviske gimnazije g. Grgurevicu --- se je porodila misel, da bi se organizatorji tekmovanja oz. ocenjevalci tesneje povezali z Oddelkom za slovanske jezike in knjizevnosti in z revijo Jezik in slovstvo. To velja seveda za tiste raziskovalne naloge, ki so tematsko vezane na slavistiko/slovenistiko in v njenem okviru zlasti na slovensko knjizevnost in jezik, teatrologijo, posebna poglavja literarne vede (mladinska knjizevnost) itd.; z objavami v tem strokovnem casopisu bi mladi raziskovalci dobili priloznost, da se razmeroma zgodaj lotijo oblikovanja strokovnega clanka, hkrati pa bi jih objava tudi spodbudila k nadaljnjemu delu. Nova rubrika ima poleg strokovne (rezultati raziskav so vcasih zanimivi tudi za stroko) in motivacijske (spodbuda za raziskovalca in njegove mlajse sosolce) se izrazito poucno vrednost, s tem, da se sodobne metode proucevanja literature in pravila strokovnega jezika/sloga prenesejo, ustrezno prilagojene in jezikovno-knjizevno smotrno dolocene, z visokosolske na srednje- ali osnovnosolsko raven. To pa hkrati pomeni, da se Jezik in slovstvo odpira vsem, ki se na nevisokosolski ravni ukvarjajo z literarnozgodovinskim oz. teoreticnim raziskovanjem ali z interpretacijo knjizevnosti, se zlasti v povezavi s poukom jezika in knjizevnosti. Odprta vprasanja, ki se pojavijo pri pouku knjizevnosti/jezika, vrzeli v interpretacijah umetnostnih besedil, glavni problemi sodobne literature in gledalisca --- vse to so teme za raziskovalne naloge srednjesolcev in za strokovne prispevke njihovih mentorjev (uciteljev in profesorjev slovenskega jezika) ali raziskovalcev z univerze. Zanimivo je, da zelje po razgrinjanju sodobnih spoznanj literarne vede in jezikoslovja med ucitelji niso redke, kakor tudi ne pobude, da bi se na ustrezni ravni spregovorilo o problemih, povezanih s poukom knjizevnosti in jezika. To pomeni, da nikakor ne gre za (preveckrat poudarjano) popolno nemotiviranost uciteljstva za dialog s stroko; jasno pa je, da zahteva prenos spoznanj zunaj meja stroke in njenih tvorcev tudi doloceno prilagoditev besedila, tako jezikovno-stilno kot metodolosko, ob upostevanju interesov naslovnika in metodicnih priporocil.
1.1
Ce se v rubriki objavi clanek srednjesolca (tekmovalca), je ustrezno komentiran: zakaj je delo objavljeno (morebitna visoka ocena na tekmovanju Znanost mladini), katere so izrazito dobre lastnosti raziskovalne naloge, kaj bi veljalo popraviti in na katero podrocje usmeriti raziskovalcev ustvarjalni poseg. Komentar, ki ga napise ocenjevalec (ali tudi mentor), pa se ne veze zgolj na objavljeni clanek, ampak seze se na ostala podrocja, ki so v zvezi s strokovnim ubesedovanjem: prvine primernega sloga, aktualnost tematike v stroki, splosnejsi napotki za sestavo strokovnega clanka (po Prakticnem spisovniku M. Hladnika). Prva stevilka Jezika in slovstva (v letniku) bi bila praviloma vezana na predhodno tekmovanje Znanost mladini, v naslednjih pa bi bili objavljeni zanimivi, kvalitetni in uporabni prispevki (zlasti interpretacije). Tako bi se dvignila raven solskih interpretacij knjizevnih besedil. O tem, kaj vse zajema uciteljeva priprava na solsko interpretacijo, je pisala B. Krakar-Vogel v Skicah za knjizevno didaktiko. Odvec je poudarjati, da bodo v rubriko ob omenjenih prispevkih s podrocja knjizevnosti uvrsceni tudi jezikoslovni clanki, in sicer izvlecki iz raziskovalnih nalog.
1.2
Komu je rubrika torej namenjena? Predvsem tistim srednjesolcem, ki ob svojem obveznem delu najdejo dovolj casa za branje strokovne literature ali celo za raziskovanje in si zelijo konkretnega zgleda za raziskovalno delo. Ob njih niso manj pomembni njihovi mentorji, ucitelji in profesorji, ki bodo v rubriki pisali o raznovrstnih vprasanjih, od ucnih obveznosti do mentorskega dela, od izkusenj pri vodenju dijakovega raziskovalnega projekta do zanimivih interpretacij. Zdi se tudi pomembno, da bi bila v prvi/drugi stevilki objavljena analiza predhodnega raziskovalnega leta v okviru tekmovanja Znanost mladini (podrocje slovenski jezik in knjizevnost), in sicer glede na tematiko, izvedbo, jezik strokovnega besedila (od pravopisa do stila), metodologijo itd. Tako analizo pripravlja avtor tega zapisa.
2.
Letos JiS (zal z zamudo) prinasa povzetek raziskovalne naloge lanskega cetrtosolca Toneta Smoleja (Gimnazija Poljane) Grski mit in slovenska dramatika. Avtor je pokazal dobro poznavanje mitologije, zgodovine knjizevnosti in stilnih znacilnosti besedil. Ob tem pa velja opozoriti, da naloga le ni bila brez za skoraj vse ostale naloge znacilnih pomanjkljivosti, o katerih bo vec napisanega v prihodnji stevilki (preobsirna problematika, zlasti vsebinske primerjave, neustrezna ureditev literature itd.). Avtor se je predelave naloge v clanek resno lotil (ob dragocenih nasvetih urednika mag. Juvana), tako da imamo pred seboj primer dobrega prispevka oz. zgled za letosnje raziskovalce. Posebej velja opozoriti na Smolejeve prevode besedilnih odlomkov v nalogi (iz francoscine in nemscine) --- ti kazejo poleg dobrega znanja obeh tujih jezikov tudi razvit jezikovni cut in smisel za oblikovanje umetnostnega besedila; hkrati prinasa clanek v osrednjem delu nekaj misli in posplositev, ki so vredne morebitne daljse, temeljitejse in metodolosko bolj izpopolnjene avtorjeve obdelave.
(-> Grski mit in slovenska dramatika)
