|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Gradivo |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Joza Mahnic |
Nekaj Kosovelovih uglasbenih
Za uvod k prispevku bi rad navedel nekaj podatkov in misli o razmerju celotne Kosovelove druzine in pesnika se posebej od glasbe. Oce Anton si je ze zgodaj iz svojih prihrankov kupil klavir, nekdaj last skladatelja Hrabroslava Volarica. Kot ucitelj se je z druzino selil po Krasu, sluzboval je v Sezani, Pliskavici in nazadnje v Tomaju. V druzini je vzgajal ljubezen od slovenscine, knjige in glasbe, v vseh krajih je prizadevno in uspesno vodil pevske zbore. Ena izmed hcera, Karmela, je studirala v Ljubljani, Trstu in Münchnu klavir, postala odlicna pianistka in nastopala na samostojnih koncertih doma in v tujini. Druga, profesorica Anica, je ob redni zaposlitvi na gimnaziji iz naklonjenosti do te umetnosti poucevala slovenscino tudi na srednji glasbeni soli v Ljubljani.Da je bil tudi Srecko glasbeno nadarjen in izobrazen, pricajo ze naslovi nekaterih njegovih pesmi, npr. Liricni piano, Trije svetli akordi, Klavir v jutru, Nokturno, Godba pomladi, Svetli akordi klavirja, Polton v molu, Skica na koncertu. Zadnja od navedenih pesmi je primer ubranega spoja besedne in glasbene umetnosti, po Kosovelu obe isceta iracionalnih sanj, globin in neskoncnosti; v pesmi pa je navzoca tudi tretja, likovna dimenzija, saj ucinkuje na nas kakor kaksna ekspresionisticna crno-bela grafika:
Ves poln sanj je crni klavir,Prav tako dokazuje pesnikovo muzikalnost prva polovica Nokturna; v njej avtor s krcevito klavirsko igro ponazarja notranjo asociacijo med rodnim Krasom in Beethovnovim obrazom ter prek obeh izraza narodno in socialno bolecino po italijanski zasedbi Krasa in obale:
ko da globina mrakóv
v njem se zrcali.Za njo je sprostrl
bele roké pianist.Tiho,
ko da na crnem
marmornem jezeru
odplavala laboda bela sta
neskoncnosti iskat...
Razbijam svoj beli KrasSledijo naj oznake nekaterih Kosovelovih uglasbenih pesmi. Mati caka, trikiticna lirska pesem, je nastal ob materini prisrcni navadi, da je na pocitnice prihajajocima studentoma, Srecku in Anici, ki sta morala pes prehoditi pot od Sezane do Tomaja, pod noc na okno v nadstropju tomajske sole postavljala svetilko --- lumincek. (Motiv luci --- vodnice v temi nas spominja na anticno dvojico Hero in Leandra v Grillparzerjevi tragediji.) Ta luc ima v Sreckovi pesmi simbolicen pomen: zivljenje mu je podobno tavanju po temi, sam se v njem pocuti popotnika in tujca, da bi najrajsi umrl; mati --- njo istoveti z lucjo --- pa mu pomeni edino in zadnje toplo in varno zavetje.
z muko razbijam ga
in mislim na Beethovnov obraz.Pianist sem z zeleznimi rokami.
Kras se lomi, zemlja krvavi,
a dan se ne zdrami.
Richepinov motiv --- gre za svobodno prepesnitev besedila bohemskega francoskega poeta Jeana R. (1849-1927) --- prav tako vsaj posredno izraza Kosovelovo navezanost na mater. Vsebuje vec trivrsticnih kitic in je zvrstno lirska balada. Pripoveduje o okrutnem dekletu, ki je fantu velelo, naj ubije svojo mater in ji do roka prinese njeno srce. Ko se je fant v teku vracal k dekletu, se je spotaknil in padel, na tla je padlo tudi materino srce. In to srce ga je v svoji nesebicni in odpuscajoci ljubezni zaskrbljeno vprasalo: »Si se ranil hudó, moj sin?«
Jesensko jutro, kratka, dvokiticna lirska pesem, je impresija in hkrati izpoved. Impresija kraske vasi in jesenskega jutra, ki ga Kosovel oznacuje s prilastki sivo, mrzlo, temno, ter zvoná, ki se oglasa v to jutro. Pa izpoved pritajenega strahu, da jutranji zvon tokrat matere ne bo prebudil k vsakdanjem delu, temvec jo nasel negibno in mrtvo. V pesmi je zanimiv se stavek »Romar, pomisli!«. V njem je samostalnik romar dvoplasten: kakor tujec v pesmi Mati caka se lahko nanasa na poljubnega socloveka ali na pesnika samega.
Ciklus Moja mati obsega tri v glavnem trikiticne enote. Govori o razmerju mati --- sin in o dveh razlicnih gledanjih na svet, slog se tu bliza ekspresionizmu. Sebe avtor imenuje »rudarja skrivnosti«, saj v zivljenju odkriva gorje in prevare, za mater pa je znacilno »hrepenenje vrtov« in »sanje o mladem kralju« --- sinu Srecku. --- V drugi pesmi iz cikla najdemo pesnika z materjo na domacem vrtu v Tomaju, poletni zrak drhti, roze opojno disé, toda med njima ne more steci beseda, kajti zaradi lazi, ki jih je svet poln, pesnik »ne zna vec govoriti.« --- Pred materjo pa je obmolknil, kakor se izpoveduje v tretji pesmi cikla, se zaradi necesa: v svetu je spoznal tudi greh. Plemenito mater bi njegova gresnost pretresla in potrla. Razumeti ga more le samujoci topol ob cesti, iz katerega je vzletel crn ptic. Mati pa bo, ko bo zaslutila zapletena in bridka pota njegovega zivljenja, skusala sinu stati ob strani z iskreno molitvijo. Simbolika samujocega topola in crnega ptica Kosovela povezuje z Murnom, lik ljubece, pozrtvovalne in plemenite matere pa spominja na Cankarja.
Vse je tiho je trikiticna pesem s pokrajinsko impresijo in ljubezensko izpovedjo. Pricara nam nedeljsko poletno razpolozenje na Krasu z njegovimi barvami, zlato, zeleno, belo, sinjo, in predvsem s tisino, ki se stopnjuje. Tiha sta pesniku sonce in drevje, tisje steze in sence, najtisje pa visoko nebo in njegova ljubezen do dekleta. Pesem torej vsebuje dve razpolozenjski prvini: vedrino in tisino, druga od njiju se stopnjema dviga od kraske zemlje s kolovozi do sinjega neba in ljubezenske íntime.
Klicem vas se od doslej oznacenih pesmi vidno razlikuje po snovi in ideji kakor tudi po obliki in slogu. Ze na prvi pogled je videti, da gre za lirsko umetnino, izoblikovano v svobodnem verzu in izrazeno v vznesenem slogu, vsebinsko-idejno pa za prehod od socialnega prevrata k clovecanski ljubezni. S tem idejnim premikom se ujemata tudi metaforika in metonimika: socialno sovrastvo in upor zoper izkoriscanje Kosovelu predstavljajo ogenj, vihar, potop, »zemlja teptana« in »strta evropska s
ca«, humanizem kot nasprotje upora in splosnega unicevanja pa mu oznacujeta znova ozivela in ozelenela travica ter vesoljna bratovska ljubezen. Pesem je izrazito ekspresionisticna, ne konstruktivisticna, zato kakor mnoge druge ne spada v Integrale.
Ko je Kosovel med svetovno vojno in po njej v Ljubljani studiral na realki in na univerzi, je zivel kot primorski begunec v precejsnji revscini. Na univerzi se je pridruzil tovarisem, ki so sodelovali v socialisticno usmerjeni reviji Mladina. Zato je razumljivo, da v njegovem opusu srecujemo stevilne pesmi z druzbeno tematiko, mednje spada tudi ciklus Alarm. Pesnik ubira ponoci pot po umisljeni cesti v svet. Evropa spi, delajo le po tovarnah in rudnikih. Ob trdem delu se v trpinih budé svetla pricakovanja in slutnje. Sirene radostno oznanjajo novega Cloveka in novo Evropo. Pesnik se poslovi od dekleta, ki ga je moral za ljubezen prositi. Kot brat med brati se pridruzi tisocerim vseh ras, ki stopajo v pravicnejso prihodnost. Ciklus je zlozen v prostem verzu brez rim in obsega stiri enote. Slog je tudi tu slovesen, s figurami ponavljanja; vsebuje vrsto tujk, predvsem s podrocja fizike in tehnike; pri oznaceni ideji je razumljivo, da imajo sirene zlate glasove, da postanejo ceste cisto bele in da »duse prepleta kakor elektrika pricakovanje«.
Ciklu Alarm je idejno in izrazno podobna bolj znana pesnitev Ekstaza smrti, le da ne govori o novi, temvec stari Evropi, ima torej idejno negativni predznak. To staro Evropo pesnik primerja s pekocim zahajajocim soncem, z umiranjem razkosne kraljice in s krvjo, ki preplavlja dotlej zeleno, soncno pokrajino in s krivdo obremenjene ljudi. Propad zahodne Evorpe, ki ga je malo prej napovedal nemski filozof Oswald Spengler, pesnik Kosovel pojmuje hkrati v kulturolosko-eticnem in sociolosko-ekonomskem smislu. Svobodni verz je v tej pesnitvi tu pa tam obogaten z zunanjimi in notranjimi rimami, zanosni slog pa s ponavljalnimi figurami, zlasti z refrenom »Vse je ekstaza, ekstaza smrti«.
Ze iz tu odbranih in oznacenih socialnih pesmi je razvidno, da je bil Kosovel glasnik temeljitih gospodarskih in druzbenih sprememb, hkrati pa notranje boljsega cloveka in eticnih razmerij med ljudmi. To clovecansko nravstveno sestavo v Kosovelovi sociologiji moramo danes poudariti toliko bolj, ker so jo zadnja desetletja mnogi nehote prezirali ali zavestno zamolcevali.
Ciklus pesmi o Materi je uglasbil Alojz Srebotnjak v vencu skladb za sopran in godala; zenski glas custveno ustrezno in enakovredno podozivlja vsakokratno pesnikov besedilo, mali orkester ga spremlja. Pesmi Vse je tiho in Klicem vas je komponiral Marjan Gabrijelcic za mesani zbor; v prvi skladbi je pricaral intimno razpolozenje poletnega jutra, druga mu je himnicen klic po pravicnosti in ljubezni. Vilko Ukmar je segel po besedilu Alarma; s prepletanjem baritona in zbora ter ob sodelovanju orkestra, v katerem izstopajo trobila in tolkala, izraza njegovo delo zanos socialnega pricakovanja mnozic. Enak vokalni in instrumentalni sestav vsebuje daljsa Srebotnjakova skladba po Kosovelovi Ekstazi smrti; nastala je pozneje kakor ciklus o Materi in je zato po izraznih sredstvih modernejsa; tozece partije skladbe posredujejo soprani in piscali, grozljive pa, ponekod v sunkovitih ritmih, tolkala.
Kosovel spada med pesnike, na katerih besedila so najpogosteje komponirali, saj je po njih segalo ali vsaj seglo kar 50 skladateljev. Najveckrat je pritegnil Ukmarja (32 pesmi), Srebotnjaka (15, med njimi ciklus Mati s 4 enotami) pa Simonitija in Lipovska (po 8), Merkúja (7), Pirnika (6) itd. Znacilno je, da je njegova lirika najbolj vznemirjala in mikala njegove primorske rojake; z Vilkom Ukmarjem sta si bila celo vrstnika po letih in osebna znanca. Pri komponiranju so najveckrat prihajale na vrsto naslednje pesmi: Balada (o brinovki, 9x) in Pa da bi znal (8x), Bori, Kraska vas in Starka za vasjo (po 5x), Jesen in Glad (po 4x), Kraska jesen in Drevesa v dolini (po 3x). Med navedenimi pesmimi prevladujejo pokrajinske impresije s Krasa, ki hkrati izrazajo Kosovelovo otoznost, nemir, osamljenost in slutnjo smrti. Dve sta vedrejsi, izpovedujeta ljubezensko hrepenenje ali zeljo po spopadanju z zivljenjem. V nekaterih pa se oglasa pesnikova narodna bolecina, predvsem pa prizadetost in protest ob druzbenih krivicah. Sprico taksne tematike je razumljivo, da so skladatelji med moznimi sestavi najrajsi izbirali razne vrste zborov ali glas s klavirjem, redkeje pa so segali ob solih in zborih tudi po orkestrih.
