Dialektizmi v Prezihovi zbirki Samorastniki

Lovro Kuhar je govoril korosko mezisko narecje, zato bodo najprej predstavljene bistvene glasoslovne in oblikoslovne znacilnosti kotuljskega govora. Sam je veckrat izjavil, da svoje zgodbe upoveduje najprej v narecju, ki ga v ustvarjalnem pisanju prestavlja v knjizni jezik.

Meziscina je izgubila za korosko narecno bazo znacilno razliko med nizkim in visokim tonemom, torej med akutom in cirkumfleksom, besedna intonacija je padajoca, ohranja pa se pojoca stavcna melodija.

Dolgi naglaseni samoglasniki so: i:, u:, i: , u: , :, :, e:/e:, o:/o:, a:, r. Diftong i: je refleks za stari dolgi jat in za etimoloski e: g'ri:x, 'li:s, s'li:p; 'li:t, 'pi:c; diftong u: zastopa dolgi etimoloski o: 'bu:x, 'mu:c, 'nu:s. Dolgi ozki : je refleks za dolgi polglasnik, za dolgi nosni , za staroakutirani jat v dvozloznicah in za novoakutirani e: 'd:jn, 'w:s; w's:xnawa, 'm:sa, g'l:da, 'p:t, 'z:be, 'd:tela; b'r:za, 'c:sta, 'm:sto, 'p:na; 'n:so, 'p:ko. 'r:ko. Dolgi ozki o je naslednik dolgega nosnega in novoakutiranega o: k'w:p, 'r:p, 's:t; 'd:ta, 'x:ja, 'n:sim, s'k:da. Siroki e: ima za alofon drseci diftong e:; zastopa pa umicno naglaseni e in staroakutirani jat v trizloznicah: 'te:ta, 'ze:na, 'ne:sem; re:kwa, 'me:tat, 're:zati, 'de:wat, 'li:t --- 'le:da. Siroki o se lahko izgovarja tudi diftongicno kot o:; pojavlja se kot refleks za umicno naglaseni o in za novoakutirani o v zadnjem zlogu: 'ko:tu/'ko:tu, 'ko:za/'ko:za, 'o:sa, 'ko:nc, 'co:k, 'ko:s, 'po:t, st'ro:k.

V kotuljskem narecju se a ne labializira: d'wa:, g'ra:t, k'ra:l, p'ra:x.

Kratki naglaseni samoglasniki i, u, e, o, a, so nastali iz izhodiscnih kratkih ali pa so postali naglaseni po naglasnih umikih v zadnjih stoletjih; pojavljajo se lahko v vsakem zlogu. Slisimo jih zlasti v naslednjih oblikoslovnih kategorijah: v oblikah knjiznega mesanega naglasnega tipa: 'nu:c 'noci, 'pi:c 'peci, 'li:t 'le:da na 'ledu, 'bu:x 'bo:ga x'bogu; 'maso, c'rowo cre'wi:sa, 'jme im:na; 'p:ko 'pe:cem, 'pe:kwa, 'pekwo 'pekli; tako se 'neswo 'nesli, 'cuwo 'culi; v oblikah premicnega naglasnega tipa: 'wecer, 'wuxo u's:ta. Polglasnik se pojavlja kot refleks za kratki i, umicno naglaseni e in redko polglasnik: 'ms, 'nt, 'tc, 'cgan, 'zt, u'mt, d'rwo, 'sno; 'ds. Kratki a je zastopnik kratkega polglasnika in umicno naglasenega nosnega : 'badet, 'magwa, 'paku, 'pas, s'tabr; 'maso. Nenaglaseni samoglasniki kazejo nagnjenost k redukciji v polglasnik, zlasti nenaglaseni i; nenaglaseni o (tudi iz polglasnika) je zelo ozek: 'g:bc, 'k:sc, 'p:tk.

V soglasniskem sistemu je najbolj opazno t.i. svapanje, to je premena nekoc trdega l pred samoglasniki u, o in a v w: b'wago, k'w:p, 'me:twa, 'di:wawa. Narecje ne pozna ustnicnozobnega v, govori se le dvoustnicni w. Koncni zveneci mehkonebnik g se premenjuje v x: 'bu:x, 'nu:x, 'ru:x, s'ni:x, w'ra:x. Samoglasniski je dal o:: 'bo:xa, 'wo:k, 'wo:na, samoglasniski pa r: r'd:c, 'prt, s'mrt. Kot protezi se pojavljata j in w: 'jgwa, 'jme, 'jspa, 'wos, 'woni. Kot rinezmi so ohranjene oblike: 'mi:sc, 'pa:jencna, 'vi:nc. Znano je t.i. stekanje pri kazalnih zaimkih in prislovih: s'ta:k, 'sti, 'sta, s'tam, s't:di.

V oblikoslovju je kotuljsko narecje ohranilo vecino starejsih kategorij; ima vse tri spole v ednini, v mnozini je izgubilo srednji spol; ohranjena je dvojina; pridevniki srednjega spola ohranjajo staro skrceno dolocno obliko: lepoje -> lope.

V moski sklanjatvi se v mestniku ednine pojavlja poleg u-jevske koncnice tudi i-jevska (pr 'mi:sci), v orodniku ednine pa samo u-jevska koncnica: b'rat b'ra:ta b'ra:tu b'ra:ta pr b'ratu z b'ratu. V mnozini so v D, M in O koncnice: -am -ax -ami. V zenski a-jevski sklanjatvi je orodniska koncnica -i nastala iz orodniskega -oj pod stajerskim vplivom. Mestnik in orodnik dvojine sta enaka: pr 'ze:nama z 'ze:nama.

Samostalniki srednjega spola so v ednini ohranjeni v celoti, v mnozini pa prehajajo med zenske samostalnike, podaljsani s -t- pa se maskulinizirajo: 'oko;o'ci:so o'ci:sa, d'wi: o'ci:si, 'li:pe o'ci:se; 'wuxo u's:ta, d'wi: u's:ti, 'do:ge u's:te; 'ja:jce jaj'c:ta; 'te:le 'te:wata, d'wa: 'te:wata, t'ri: 'te:wati.

V pridevniski sklanjatvi ima moski in srednji edninski rodilnik koncnico -iga: 'wa:xkiga 'de:wa. Za srednji spol je ohranjena skrcena stara dolocna oblika: 'lope maso, s'to:ke 'de:wo.

Glagol ima le priponsko spregatev, zato tudi oblike 'bote, 'wi:te, 'ji:te, g'r:te, 'da:te. Ob spreminjanju glagolskih oblik se pri glagolih z nedolocnisko pripono -ni- in sedanjisko -ne pojavlja pripona -na- v delezniku na -l: w'zi:gno w'zi:gnawa w'zi:gnali. Posebnost so naglasne razlike kot posledica ali mladega naglasnega umika ali pa so akutirani samoglasniki v trizloznicah ostali kratki. Ta pojav je znacilen za nedolocnik in za deleznik na -l v mnozini: 'rct: 're:cem, 'rci, 'r:ko 're:kwa 'rkli; k'wat: 'k:lem, 'koli, k'wa k'wa:wa k'wali; wm'rt: wm'ri:jem, wm'r; 'cut: 'cu:jem, 'cuj, 'cu: 'cu:wa 'culi; 'pt: 'pi:jem, 'pi:j, 'pi: 'pi:wa 'pli; 'mslt: 'mi:slim, 'mi:sli, 'mi:slo 'mi:slawa; 'psat: 'pi:sem, 'psi, 'pi:so 'pi:sawa; g'nat: 'ze:nem, 'zni, g'na g'na:wa g'nali; 'dat: 'da:m, 'da:j, 'da 'da:wa 'dali.

Med prislovi najdemo najvec okamnin; ohranjene so stare koncnice, kazalni zaimki, stari leksemi; slisati je tudi stekanje; deikticni -j na koncu prislova izginja: 'k:, s't, s'tle, s'tam, z'go:ra, s'po:da, 'gra, 'kam, 't:ta, 'grta, 'grsa, 'santr, 'tantr; ko'da:, 'wu:d 'podnevi', d'ri:w, 'wgret; s'tk.

Lovro Kuhar je pisal v knjiznem jeziku, glasoslovno posebnost koroskega govora je zavestno opuscal. Crpal pa je iz bogatega koroskega besedisca, vpletal v pripoved stalne besedne zveze, izreke, ljudske modrosti, med Kotuljci se danes zive primere, poosebitve in zamenjave pomenov. Dialektizmi bodo tu predstavljeni po besednih zvezah za vsako novelo posebej.

I.

Samostalniki, vzeti iz narecja, so najstevilnejsi v Boju na poziralniku: aherci 'pristresje na koncih slemena, sopi'; birn posetve --- biren, birenj 'posoda za merjenje zita, ustreza 60 kg'; cepun s kamnom 'vodir, oselnik'; dimnica 'crna kuhinja'; od tistih dob 'od tedaj'; gare mn. 'rocni voz na dveh kolesih'; pol gozi 'usnjena vez ali trta, ki spaja dele orodja'; slabotno grcanje 'jecanje'; gumno 'skedenj, prostor za mlacev'; iberznik 'hlapec za razlicna dela (nem. über=cez)'; kajzar 'prebivalec v kajzi --- bajti, ki ni njegova last'; krvavec (vol, ki urinira kri); les 'gozd'; merjasec 'plug z dvema lemezema'; odrina 'steljnjak, lopa, kjer se spravlja stelja'; oplaz 'nezoran del njive'; ogon (bradavice) 'leha'; oricka 'kovinsko strgalce za plug, knj. otka'; oblizje 'najblizja okolica'; podfarca 'lokalija'; pogaca 'vzhajano testo z nadevom'; prizemnikovec 'del stebla pri korenini'; prhovina 'kar je prhlo'; pisker 'lonec'; ral 'oranje, zorana zemlja'; vigred 'pomlad'; vigredne roze 'pomladanske roze'; vlaka 'vlacenje'; (Dihurjev) svet 'zemlja'; (Dihurjeva) zdrtost 'pretirana delavnost'; zehtar (vode) 'golida, korec'.

Izpeljanke: vrsilec dejanja s slabsalno pripono -uh: dremuh, krmuh, pozeruh, smrduh; vrsilec dejanja s slabsalno pripono -ac: rezac; nosilec lastnosti -un: mrhun; nosilec lastnosti, ki jo imenuje podstava -ec/-ci: vrhovci, poljanci, dolinci; prostor, kjer se kaj dogaja: -isce: jecmenisce, repisce; kraj, kjer je kaj (-sc)-ina: travniscina, Dihurscina; snov: ozimina, prhovina; manjsalne pripone: -cek: Dihurcek; -ica: strugica; -ic: vrtic.

Lastna imena: manjsalna, ljubkovalna pripona -ej: Leksej, Pungrej/Pungra, bavsej; feminativ: -ka Dihurka (tako poimenujejo otroci tudi Miciko, ko dobi usi).

V Boju na poziralniku se pojavljajo lastna imena: Dihur, Susnik, Suhovrsani (Suhi Vrh), Micika, Nec, Joza, Lonica in Lenoga, Gavzniki.

V rabi pridevnikov je manj pravih dialektizmov: cofast padec, bridki obraz, dihurska lakota, mokrotna goba, nagrbano lice, natrcani cekarji (natrcati 'napolniti, kar se najbolj da'); nezegnana zemlja 'neblagoslovljena zemlja'; zivinsko trpljenje 'neclovesko'; ob picli hrani 'ob skopi hrani'.

Najvec ekspresivnih narecnih izrazov najdemo v glagolski besedni zvezi, vzeti iz zive govorice: so rekali 'so pravili'; je tekla zibelka 'otrok se je rodil'; je kricalo pri bajti pet malih Dihurjev; bos zastonj zrl; ga je zacel rezati s cepcem; dekla Mica je odsla mlest; neusmiljeno mlatiti; prenehal je vekati; se je sumljivo grbala; (kravi) sta sopihali, stegovali jezike in po kolenih kopali dalje; se je odhrkal 'je rekel'; je odrajtal za dolg; (Vola) sta zacela klapousiti; kri scije; Dihur je vola strgal; Na vzhodu se je narekovala luna; je zdrknila z gnojnimi vilami na njivo; Zacel je udrihati s prizemnikovcem; so se zakadili v kipeco zemljo; izpod cela so srseli v zijave obraze.

Glagol oteti je enkrat uporabljen v pomenu resiti: da bi Bog otel vola, drugic v pomenu 'odvzeti': nam bodo oceta oteli. Nedovrsni glagol na mestu dovrsnega: prepelice so plasno utihale.

Med prislovi so opazni: v narecju se zivi zategadelj; vlacila sta samoroc 'samo z eno roko, z rokami'; koj po smrti ... Medmeta sta ole, ole -e -e in Dihu-u-ur.

Likovne zveze: dihur dihurski, komaj in komaj, dolgo dolgo ni mogel zatisniti oci; »Ne smes umreti, bavsej, ne smes!« V besednem redu se kaze narecna stava v dobesednem navedku, ko je glagolski deleznik za predmetom: »Zaradi tega, ker je krompir kradel.«

Besede v prenesenem pomenu (primera, poosebitev), stalne besedne zveze in pregovori so v narecju zive. V Boju na poziralniku je veliko primer:

a) Clovek je primerjan z zivaljo: Zagnal se je v fantina kakor srsen. Misli so se mu pa kakor vesce lovile okrog kosenine. --- (Zdirjal je) cez njive k sosedu kakor brezumna zival. --- Toda ze cetrti dan so kakor jastrebi padli na dvorisce Jaromil, zupan in dva zandarja z nasajenima bajonetoma. --- Vrtali so kakor krti. --- Susnik je pridirjal kakor jelen. --- Ali ste zverine ali kaj? -

b) Clovek je primerjan z rastlino, stvarjo ali pojavom v naravi: »Kaj, ti osat!« --- Ko je njegovo truplo (se zivo! opomba Z. Zorko) postalo kepa neodpornega kvasu (rodilnik ednine po stari u-jevski sklanjatvi) (...) --- Dihurji so se kakor sence potikali (...) --- Kakor vihra je Dihur pridirjal s polja (...) --- Noc je svetla kakor dan (...) --- Kakor bi naznanjal hudo uro, je ze od dalec vpil (...).

Stalne besedne zveze: Mlinar, ti me lahko v uho pises. --- Ostalo mu je denarja za strah. --- Potem bi bila bajta dobra. 'Bajta bi se resila.' --- (...) je bil do grla sit hlapcevskih sluzb 'Navelical se je'; --- Kljub vsem naporom je Dihurjevo gospodarstvo zacelo iti rakovo pot 'je propadlo'. --- Poslati posto komu 'obvestiti koga'; --- Jo je pobrisal za hlevom nizdol. 'Skrivoma je pobegnil'.

Pregovori: Susa vzame cloveku kos kruha, moca pa dva. Toda, kadar zacne liti, nima dna.

Med poosebitvami je najbolj ekspresivna poosebitev vodnega izvira --- poziralnika, saj ga primerja s strahotno sluzasto posastjo s pozresnimi celjustmi in s strupom v zilah. Predstavljena je od rojstva do »smrti«:

Povsod je silila iz njega (poziralnika) sluzasta mokrota. Svojevrstna posast so bile mlakuze, kjer je mokrota posebno mocno udarjala na dan. --- Poziralniki so se prestavljali po vsem polju. --- Vcasih je tak pozeruh deloval na enem mestu nekaj let, posrkal vase vso ruso s svojimi pozresnimi celjustmi (...) --- Poziralnik se je rodil. --- Take rumene potuhe se hitro sirijo in bogato rodijo. --- Zacel je cediti na najnevarnejsem mestu, na mali vzboklini, od koder bi lahko poziral rast na vse strani. (...) na obronkih so se zbirali novorojeni poziralniki. --- Videli so le se sluzaste celjusti, ki so segale po vedno vecjem delu njive. --- Besno so vrtali za novimi slinastimi ranami, odpirali jim zile in jim izcejali rjavi strup. --- Srebanje novih sluzastih ustnic je prenehalo. --- Poziralnik mora crkniti ...

Tudi zemlja je poosebljena: Dihurji so se borili rod za rodom z lakotno, rdeco zemljo, tesili njen glad, parali ji nedrja, razbijali grude njenega cela, odpirali zile njenega osrcja in masili zrela poziralnikov. --- Kipenje zemlje se ni vec sirilo. --- Bradavica mora biti suha. --- Bradavica je resena.

II.

V noveli Jirs in Bavh, sestavljeni iz treh poglavij, so dialektizmi pogosti le v prvem, vecinoma avtobiografskem poglavju, ki ga pripoveduje jetnik Til Oplaz; v drugem in tretjem poglavju Prezih razvija svojo politicno tezo, zato je v slogu manj narecnih prvin.

Narecni samostalniki so: (crnorjava) cobodra 'brozga'; glad 'lakota'; gonja 'gonjenje'; habina 'mocna siba'; hrpanje volov 'glasno prezvekovanje'; huba (krajevni izraz za kmetijo, povzet po nemskem die Hube; oznacuje povprecno mero kmeckega posestva, ki obsega 10 do 15 hektarov orne zemlje.); kajzar 'prebivalec v kajzi --- bajti, ki ni njegova last'; lesovje 'les, gozd'; lizanje 'prilast, dodatek goveji krmi'; marnji 'govorice'; marternik 'mucenik'; mehac 'harmonikar'; nicina 'sencna stran'; novice 'obcinski davek'; odrina 'steljnjak'; junec 'mlad vol, bik'; oricka 'kovinsko strgalce za plug'; ostrogovina 'robidovje'; otveza 'vez, veriga za privez govedi k jaslim'; od kraja 'od zacetka'; prizemnikovec 'del debla pri korenini, posebno prirezan smolnat krepelec'; ral 'oranje, zorana zemlja'; sneznica 'zvoncek'; storija 'zgodba'; stibernica 'kjer pobirajo davek'; stant 'stojnica'; Traberk 'Dravograd'; tutujkanje 'oglasanje grlic'; vek 'jokanje'; vigred 'pomlad'; vlaka 'brananje'; vozare, zare 'ozare'.

V sklanjatvi samostalnikov sta dve narecni posebnosti: v moskem tozilniku mnozine koncnica -i: prepustil je voli; v zenskem rodilniku mnozine pa naglaseni -i: zapeljivih besedi.

Zivalska imena pomenijo: Jirs 'sivi vol', Bavh 'beli vol', Bavha 'bela krava'.

Pridevniki so: breznati (kmetje) 'v bregu'; zemlja je bila gladovna; roda (zemlja) 'nerodovitna'; prirocni in odrocni vol; Do zdaj je vse smrkavo 'slabo'; vigredno (jutro); vigredne (noci, roze); vigredna (presernost); vresceci sejem, zegnana voda.

V glagolski besedni zvezi se kaze narecno izrazanje naklonskosti in mocna custvena nabitost: Vola sta zadovoljno hrpala. Za steljo je bila pri nas trda 'slabo'. Grofi niso d a l i klestiti 'dovolili'. Ali jima (voloma) ne bo hudo? (slabo, ker sta se prevec nasitila.) Ekspresivni glagoli so: Mokrotno frfotanje je huskalo skozi vejevje. Galuf se je rezal; je buknil velikanski polom 'izbruhnil'; prodajati zijala; odvil je z glavo 'odkimal'; (kruh) je zacel tesati 'trdega glodati'; (pogaco) sem zmulil 'osmukal'; nas je zacela kuzla lizati 'propadati smo zaceli'; meni se je motilo v glavi 'vrtelo'; kdo pa ti je to obesil 'rekel'; meni je kar mast rasla 'dobro se mi je zdelo'. Vulgarna izraza sta: Vol se je usral na vozarah; (vola) bi se izsrala.

Narecna oblika za velelnik je pojta 'pojdita'. Razpolozenjski medmet je zabozjodelj, velelni za govejo zivino pa so: Hej, hap... Vaha -a -a. Primera je le ena: Skoraj brez izjeme so se vsi junci jarma prestrasili kakor vrag kriza.

Poosebitev: Iz posastnih senc Karavank se je dvignila grda prikazen z razkrecenimi, smrdljivimi celjustmi.

Pretiravanje: (...) v soseski, kjer se je po njivah kar trlo gnojnih kupov, medtem ko so pri nas komaj drug drugega doklicali (...).

III.

V noveli Vodnjak je malo dialektizmov. Gospodar je Borovnik, gospodinja Borovnica, zemlja je borova 'slabo rodovitna'. Narecni samostalniki so: crnicevec 'zganje iz borovnic'; gorica 'ograjeno dvorisce'; les 'gozd'; (prazen) svet 'zemlja'; starica 'starka'.

IV.

V noveli Ljubezen na odoru so zapisani narecni samostalniki: baba (krepka, bedrata, prsata); bajze 'neumnosti'; bezgovec 'zganje iz bezga'; hoditi na furo 'na voznjo s konji, voli'; globaca 'soteska'; grtanec 'goltanec, grlo steklenice'; jirs 'sive barve'; kosovje 'smrecice'; kvama 'omotica'; kuzla 'psica' (zmerjavka za zensko); udrte l a c n e 'lakotnice'; lepa nedelja 'zegnanje, proscenje'; lesovi 'gozdovi'; mlinarica 'palica, ki jo uporabljajo bajtarji, kadar nosijo zito v mlin'; mec 'nerodnez'; orklja 'zadnjica'; ovnina 'ovnovo meso'; oblizje 'kar je v blizini'; odor 'odorani zgornji del njive'; preliha 'odprtina, meja med posejanima lehama'; robota 'odvecno delo strmincev'; ral 'oranje, zorana zemlja'; pankrt 'nezakonski otrok'; pram 'rjavkast'; przgan 'teleban'; podrzavka 'vlacuga'; sesuljica 'vejica'; sek 'rdecih las, pegast'; truska 'lepa, zdrava zenska'; znuranje (nem. Schnur 'vrvica') 's pomocjo vrvi in barve oznaciti na hlodu crto, po kateri se ravna tesar pri tesanju'. V sklanjatvi moskih samostalnikov sta dve narecni koncnici: do plotu in na stoleh.

Narecni pridevniki so: apasta 'neumna'; breje megle; cuden 'velik'; malo krivasto je; dvoje ovnovskih oci; Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata, a vse tako, da je bilo ravno prav obliknjeno 'oblikovano'; Voruhla je postala prisiljena 'vsiljiva'. Drugi je bil se zasolan 'soloobvezen'; trdobucen; vigredno (jutro), vigredne (vode).

V glagolski besedni zvezi so narecne: oblika velelnika pojte 'pojdite'; biti na potisku 'biti prepuscen na milost in nemilost drugim'; Menda bo ja gratalo 'se bo posrecilo'; Kaj bi bilo, ce bi si bila midva malo dobra 'bi se ljubila'; mrhati se, mrhariti se 'ljubiti se'; zbarkujes 'sprasujes'; oznurati bruno; kakor bi habala 'letela na perutih'.

Ekspresivni glagoli, pogosti tudi v narecju, so: brstiti se 'postavljati se'; rezati se, rezala se je; se je namuznila, namuzniti se; zijas, zijati; blekniti, je bleknila, 'ziniti';mezurkati, je mezurkala; hrliti 'smrcati'; zbarkovati 'sprasevati'; guzniti, bos guznil 'umreti'; je malo na stija 'malo prismuknjen'; je butalo in cmokotalo dalje; kje je popadla tega seka; rekala je 'pravila je'.

Prislov cudno na Koroskem pomeni 'tudi, zelo' veliko. In ravno ob tej uri je bil ta svet cudno lep. Poseganje v Prezihovo besedje se kaze v povedi: In cudno, medtem ko so se mali otroci prej cudovito¹ bali vode in kricali pred njo, sta zdaj Pram in Sek mirno in potrpezljivo cakala, da ju je mati umila in otrla s spodnjim krilom."

Posnemovalni medmetni zvezi: Prh, cof, cof, cof, pom --- pom --- pom --- rom --- pom --- pom posnemata tezak odmev tesaske sekire. Svarilni velelni medmet je »Varde-e-j!« 'varuj se'. Razpolozenjski medmet: »Bog in ta sveti kriz!« se pojavlja pred zacetkom kakega dela. Izpeljani samostalniki za vrsilca dejanja ali nosilca stanja s slabsalnima priponskima obraziloma so: -uh: deruh (orodje), smoluh; -un: mrhun, rezun.

Skupna imena z modifikacijo podstave s priponskim obrazilom: -ovje/-evje: bedrovje, steblovje, storovje, zlebovje, vejevje.

Pri izpeljanih pridevnikih se podobnost izraza s priponskim obrazilom: -ast: belinast, jamast, okroglinast. Obilnost se izraza z -ovit: drzovit glas. Pridevniska zlozenka iz samostalnika in pridevnika je trdobucen.

Lastna imena so: Voruh, Voruhla, Karmuh, Mec Mecna, Mecnov, Mecnovka (osnova se pri pregibanju podaljsuje z -n-, kakor se v narecju podaljsujejo moske osnove na -o in -a: Silvona, Lukana); Afra, Afrula (slabsalno priponsko obrazilo). Imena otrok so prevzeta iz poimenovanja goveje zivine: Jirs (sive barve), Sek (rdecih las, crnikastih obrvi, bledega obraza in pegast), Pram (rjavkast). Zadnji otrok je Mec 'omejenec, neroda'.

Likovne zveze se pojavljajo v dobesednem navedku: zemlja zemljasta, mec mecasti, teslo teslasto.

Primere so: mrlicu podoben je stal pred njo. Nekaterim se je Radman smilil; z vsakim letom je postajal bolj suh in tudi vecji, podoben opipani kopi. Ta se je zdaj stresla kot mokra kura. Kakor dve zolni sta se oprijela dela. --- Ta dva junca bosta zdaj nasrala nickoliko pankrtov. --- Vrhovi so kakor mrtve posasti moleli iz cunjastih megel.

Poosebitve so: Soseska se je cudila; se ni mogla nacuditi; se je namrdnila. --- Zemlja je hudic; zemlja je prekleta. --- Poseka je postala ziva, zacela je dihati, lomastiti, pozirati. --- Njen glas je strbunknil v globaco.

V.

V noveli Pot na klop se na glasoslovni ravnini pojavljata dve obliki s svapanjem Voznik, Voznica za Luznik, Luznica, gajzvan za gajzlan 'bican'. Narecna je tudi tvorba hisnih imen s priponama -je, -sko: Janet + je -> Janece, Pokrov + je -> Pokrovlje --- narecno Pokrovle; Podpesko; pridevnik Gasper Svetina -> Svetneci Gasper.

Narecni samostalniki so: ardeseja 'veliko reseto 'reta'; slaba burla 'slaba pijaca'; cek 'klop'; cimraka 'tesarska sekira' (nem. zimmern = tesati); cimperski stol; corba 'plehka juha, zbroja'; crepanje 'pozresno pitje'; drob 'drobir'; globaca 'globel, soteska'; grtanec 'goltanec'; gorica 'kmecko dvorisce, navadno ograjeno'; dvolitrska grca 'buca, glinasta majolika'; jesih 'kis'; klamfa 'penja, penjaca, skoba'; kranc 'posoda za barvo za znuranje'; kvama 'omedlevica, omotica'; les 'gozd'; marternik 'pijaca iz sadnih tropin'; oblagovtnez 'pozresnez'; ozimicevec 'most iz ozimic, zelenkastorjavih hrusk'; redovec 'red pokosene trave'; ruse 'brki'; svinjska mevtra (Plet. plalne necke, kadunja); steljaraja 'pripravljanje stelje s sekanjem vej iglavcev'; zegen 'blagoslov'; znuranje (oznacevanje crte na hlodu s pomocjo vrvi in barve, da se po njej ravna tesar pri tesanju). Tvorjenke s slabsalnimi priponskimi obrazili: -uh: smrduh; -ez: oblagovtnez, bogokletnez, skoporitez; -isce: izsuseno kostisce 'suh clovek'.

Narecni pridevniki so: gumenski prah 'prah na gumnu'; krevsajoca moska postava; pohlevna usta 'pobozna'; strupan glas 'zlomljen'; steklenaste oci.

Glagolske besedne zveze so: naklonske ali pa ekspresivne. Videti je, da ga ima 'je pijan'; (...) je nastrigoval okrog znancev 'sitnaril je' (v narecju glagol zdaj ni znan); je surjal z delom 'hitel' (narecno 'su:rjal); to ti bo dobro storilo 'pomagalo'.

Ekspresivni glagoli ustvarjajo ozracje trde zivljenjske resnicnosti: je s tezko cimrako cmokotal po najtrsih grcah; (...) bi se ti ne osmolil na to hubo Voznikovo 'prizenil'; Voznik se je odhrkal 'odkasljal'; (...) je naveznil pisker 'nagnil'; Kolikor je on v enem dnevu oplaknil lesa, ni zmogel nihce drug 'obtesal'. --- Kuhan most je pocrepal 'popil'; (...) Kaj ko bi sel crkavat k Vozniku. --- Daj mi klop, da se stegnem na njej. --- Lucifer bo duso cvrl. --- Da ne bo kdo rekel: vse zivljenje je pil, nazadnje pa je se na tuje stroske gagnil.

Clovesko govorjenje se izraza tudi s pticjim oglasanjem: Sele cez nekaj casa je (Voznik) zaskovikal skozi ustno luknjo. --- (Gasper), spravi svoje stvari in pojdi nekam, kjer bos lahko v miru izcivkal svojo kosmato duso.

Medmeti so razpolozenjski: zabozjodelj; hm, hm, hm; krisobari. Najvec je kletvic, znacilnih za Svetnecega Gasperja, ki izrazajo njegovo nejevoljo. Pojavljajo se kot vzklicne povedi: poleg rotenja na duso --- pri moji dusi --- je najpogosteje jedrna beseda povezana z izrazom za hudica (hudic, satan, lucifer, zlodej, vrag, zlomek, rogac), uporabljene so tudi prevzete besede: kanalja 'podlez' (iz stare furlanscine, Bezlaj II --- 1982: 14), bestja, ferdaman. Vse te kletvice so danes v Kotljah se znane: mojdus, mojdusi, moj sveti dus, moj krvavi dus, moj krsen dus, ardus, moj gajzvani 'bican' dus, hudic, hudica, tega hudica prekletega, k temu hudicu skoporitemu, na tega skrata hudicevega, salaminski hudic, kosmati peklenski, sam sakraminski; ima tri sorte pankrtov, teh hudicev natrosenih; zakaj je zivljenje tako hudicevo tezko; sam satan, tega satana luciferskega, lej zlodeja buzaronskega, sto zlodjev, tristo zivih vragov; s cekarjem, tem zlomkom salaminskim; tristo rogacev; ardegata, na smrt, na to kanaljo izdano, ferdamansko; z vsemi zvonovi, temi piskri ferdamanskimi; prekleto lepo.

Narecni besedni red se kaze le v premem govoru. Deleznik na -l se pomakne na konec stavka, kot je to pogosto v govorjenem jeziku: Krisobari, Gasper, pa vsaj zdaj ne preklinjaj, ko si odvezo sprejel. Poudarjeni zanikani pomozni glagol se pojavi takoj za veznikom: Zdi se mi, da ni nekaj prav z njim.

Narecna recenica je: »Toda ne te strupene cezajne 'sadna juha', od katere bi se pes crknil, ce bi mu jo hudicu na rep ulil.«

Prezih primerja Gasperja s starim storom: »Gasper je bil kot star stor, v cigar (v katerega --- op. Z.Z.) sredini gori ogenj s pravim plamenom, medtem ko je od zunaj kakor zmrzel.

VI.

Narecni samostalniki v Prvem spopadu so: amaznik 'invalid'; freta 'revna kmetija'; fretac 'kmet na freti'; gare 'enoosni lesen voz na dve kolesi'; gepelj 'vitel'; gumno 'skedenj, prostor za mlacev'; kruka 'rocica, kljuka'; ljudska martra 'ljudsko mucenistvo, trpljenje'; novice 'obcinski davek'; peter 'prostor nad gumnom'; zegnana (voda) 'blagoslovljena'; (Crnoglavova) zvot 'pleme, sodrga'. V rabi osebnih imen sta slabsalni priponi: -uh: Andruh, Francuh, Petruh; -oga: Micoga; ljubkovalna pripona pa je: -ogica: Micogica.

Pridevniki, vzeti iz narecja, so: fretarska (zemlja, dusa); (biti) prekuzev 'preneznaten, predroben'; taloven 'potrt, zalosten, zaskrbljen'. Med glagoli je najvec ekspresivnih: so se grabili za svojo freto; izsul je pred osuplo druzino 'povedal'; zlizal se je 'odrasel je'. Mlatilnica se pooseblja: stroj je zarigal, snop se je izkozlal, zrelo je goltalo, po usesih je sklepetalo, po nogah gomazelo, se je hotelo zagoltati. Narecni glagoli so se: kadar pa delo doma malo premonkne (kotuljska oblika je premunkne), 'prekine, preneha', tedaj ga tudi v soseski ni. --- (...) nadresil je kup ovsa 'razvezal je'; (...) morala sta vleci z zverinsko mocjo, da se macek ni zagamzal 'zagoltal'. Na znojna telesa Carnoglavov se je slegal gosti zitni prah in se lepil kot skorja na kozo. (V narecju: ulegal).

VII.

Glasoslovne narecne posebnosti v Odpustkih so v besedah: Lofentol za Lavanthal, dolgi o za dolgi a kot v podjunscini, svapanje in premena k --- c v manjsalnici (kvabucej) ter premena prednaglasnega ova.

Samostalniki, vzeti iz narecja, so: abotnost 'nerodnost'; betvo (moke) 'malo moke'; borovec 'bor'; cimraka 'tesarska sekira'; hrust 'velik, mocan clovek'; jan 'kos zemlje, ki ga lahko obdelas'; jesih 'kis'; ozimice 'zimske hruske'; tolkovec 'sadjevec'; strd 'med'; vigred 'pomlad'. Za zenske nosilke hisnega imena je uporabljeno priponsko obrazilo -ovka/-evka: Zvapovka, Podezevka.

Narecni pridevniki so (seznam) storjenega (lesa) 'narejenega'; (bila sem nate malo) nakajena 'jezna'; (ostal je) poljuden 'priljubljen'.

Narecni glagoli so: otrcati se 'otresti sneg s cevljev'; santati 'blesti'; zapaziti (bajto) 'napraviti opaz z drvmi, s praprotjo'; (je komaj) zasvedral (cez prag); (sem) prisvedral (v trg); (obiski so se) credili 'prihajali so drug za drugim'; je zakrehetal 'rekel'.

Deleznik na -l je v dobesednem navedku na koncu stavka: »Nic ti ne zamerim, Miha, saj si prav imel... « Tipicni posnemovalni medmet: Zdaj sekira ne bo vec pela zvink, zvink ..."

VIII.

Tudi v Samorastnikih je na glasoslovni ravnini malo dialektizmov: svapanje: »Ki je za nas krvavo gajzvan bil«; zvot za zlot; Gavznik; izpust samoglasnika i: Golca (Golica).

Opazno pa je narecno besedisce:

Samostalniska besedna zveza: amaznik 'invalid'; brezina 'kar je na bregu'; aherc 'sop, pristresje na koncih slemena'; (bucanje) globac 'soteska, globel, brezno'; carapa 'sleva'; cundra cundrasta 'vlacuga'; camar 'drug pri svatbi'; daca 'davek'; decva, deklic, (predrzna) deklina (slabsalno); dimnica 'crna kuhinja'; drosa (slabsalno) 'creda otrok'; fleka 'nemarna zenska, vlacuga'; gonje 'kjer gonijo zivino'; gorica 'dvorisce (navadno ograjeno)'; grgranje 'hropenje'; grozica jo je stresla; brez goje 'brez vzgoje'; gruntne bukve 'zemljiska knjiga'; habina 'mocna siba'; hadrca 'ruta'; huba 'kmetija'; iberznica 'dekla za razlicna dela'; na inat 'nalasc, iz kljubovanja'; (spodnja) janka '(spodnje) krilo'; joh 'povrsinska mera'; kajza 'bajta'; kajzar 'prebivalec v bajti, ki ni njegova last'; kipljenik 'pogaca'; na kvatre (pijejo) 'na cetrtletje, zelo poredko'; kuzla 'psica'; lesnaca 'lesnika'; crn les 'iglasti gozd'; (karniska) mogota 'mogocnost'; (mahovit) tatrman 'zgornji konec vodnjaske cevi'; marnji 'govorice'; martra 'razpelo, mucenje'; miznik 'rzeni kruh'; oplaz 'nezoran del njive'; otveza 'priveza'; pankrt 'nezakonski otrok'; pankrtnica 'nezakonska mati'; pisanka 'darilo botrov za veliko noc'; tudi pobarvano jajce'; ponovca 'ponvica' (v Samorastnikih pomeni 'vlacuga'); (tezka) psica 'kolarski stol'; prelaz 'prehod skozi leso'; rajnis 'star denar'; razgon 'razor na njivi'; rihta 'sodba'; precej sveta 'veliko ljudi'; po (goli) sramoti 'po zadnjici'; skot nesrecni 'mladic, zival'; samorastniki 'divje, prosto rastoci'; stolnik 'beli kruh'; svinjarija 'nemorala', sibja bozja 'kazen'; tepezka 'pretep'; vresovje 'vresje'; tutujka 'grlica'; zare 'vrati na koncu njive, nezorani del med njivami, ozare'; zezej 'neodlocnez, pokveka'; (hudabivska) zvot 'sodrga'; ziva zibelka.

Pridevniki: a) kakovostni: brezna njiva 'njiva v bregu'; borna slika 'ubozna'; skurna hisa 'sramotna, grda, gnusna, odvratna'; skurna zgodba, svet je skuren; bila je talovna 'zalostna, potrta'; zamozen rod 'bogat, premozen'; razvezeno ostresje 'razmajano, vegasto'; vsa odrta je cakala 'objokana'; skazena zenitev 'pokvarjena'; okincani vozovi 'okraseni'; rana nakiplega mesa in zil; pobesnele zasledovalke, znorele babe; snovni: zelezna gospodarjeva pest; b) vrstni: belanske globace, martrniski stol 'muceniski'.

Glagolska besedna zveza

Dialektizmi: so (glasno) zebrali 'molili'; (ni se mogla) upokojiti 'pomiriti'; (tako) cebezijo 'cencajo'; (zacela je) rekati; zazenite koga (na Karnice) 'posljite'; pobarali boste 'vprasali'.

Ekspresivni glagoli: Za pomen roditi od prvega do devetega otroka: rodila je, izlegla je, je zlegla, zlegla je, so krstili za, se je rodila, je prisel, se je zlegel, se je nasla; izlevili ste se. Za tepsti: klestiti po nagem zivotu, s sibami po goli sramoti jo iztepejo iz dvorisca, biric je zacel mazati, biric je narezal se petnajst udarcev, nacediti dvajset udarcev.

Drugi ekspresivni glagoli: (Ozbej) se je privlekel v dimnico in se zrusil na klop, hudabivski rod se plazi po globacah, strup te je podlezel; (Ozbej) je strbunknil v Zablatnisko jezero; soseska se je zanjo pipala 'se je vlekla zanjo, da jo je dobila na delo'; vekati 'jokati'.

Prislovi, znani tudi v narecju, so: (govorili so) slovenski, (nauci se) nemski, se je cudno (pomladil) 'zelo'; (nekaj) barti 'krat'; zadelj 'zaradi'.

Predlog raz s tozilnikom je se danes znan: Zre raz Karnice po Podjuni. Iz narecja je vzet clenek zanikanja kar: »To pa ze kar!«

Stalne besedne zveze: jo je na slepo udrla 'planila'; iti za merjascem 'orati'; starodavna rihta, starodavna pravica; je postala siroka 'zanosila je'; ne biti na tezavo 'ne biti nadlezen'.

Likovne zveze: Hudabeli so ostali Hudabeli. --- Kar je dejano, je dejano; krik in vik; cundra cundrasta, kuzla kuzlasta; »Joj meni, joj Karnicam!« --- »Tepite jo, ... tepite jo naprej!«. --- Njena kri n i in n i za Karnice.

Slabsalne pripone pri tvorjenkah: -ez: trdosrcnez, brezobzirnez, samobucnez, trdobucnez; -ar, -iarca: hlacar, kravarica; -ac, -avka: cmerac, cmeravka; -ela: Hudabela.

Manjsalna, tudi slabsalna pripona -ej: sirotej, zezej, Ozbej.

Zapisana so hisna in osebna lastna imena: Karnice, Karnicnik, Karnicnica, Hudabivka/Hudabela, Hudabivska Meta; Ozbej, Volbenk; Metini otroci nosijo imena Gal, Gaber, Mohor, Ozbej, Vid, Burga, Primoz, Til, Nana.

Narecni besedni red se pojavlja v dobesednem navedku: »Ne! Rajsi se odpovem denarju, naj ga Karnicnik sam ima.«

Primere:

a) Clovek se primerja z zivaljo:

Ko je kakor zbegana zver pridirjala na Karnice, je ze na dvoriscu na glas zavekala. --- Ni bil se sredi izbe, ko se je stari Karnicnik kakor ris zakadil vanj. --- Otroci so se razsuli ko mravlje po lesovih.

b) z rastlino, stvarjo ali pojavom v naravi:

Temni, ko konoplja dolgi lasje; njena postava kot tisa na Obirju; bila je kot sonce; kakor blisk se je raznesla po Podjuni in po Beli novica (...); Njena koza je bila zametna; Pri hisi je bilo, kakor bi udarila strela. --- Kamen bi se prej omehcal kakor pa Karnicnikovo srce. --- Karnicnica, ki je doslej sedela, kakor bi bila izrezana iz lesa(...) --- Karnice so prve v tem kraju prisle v gosposke roke, potem pa je slo, ko da bi se plaz udrl. --- Babe se bile kakor obsedene. Moz je govoril, koda bi drva cepil.

Poosebitev je malo: --- Pocasi se je mrak zacel obesati tudi tu zgoraj po lesnatih bregovih.

Sklep

V zbirki Samorastniki so najbolj opazni besedni dialektizmi. Prezih pa je vpletal v pripoved tudi stalne besedne zveze, primere, poosebitve in zamenjave pomenov, ki jih je poznal iz svojega govora.

Med besednimi dialektizmi prevladujejo samostalniki, pridevniki, glagoli in medmeti.

(1) Narecne samostalnike lahko uvrstimo v naslednje tematske sklope:

• Za cloveka se uporabljajo najveckrat ekspresivna, slabsalna poimenovanja: za moske: amaznik, carapa, hrust, oblagovtnez, mec, pankrt, przgan, zezej; za zenske: baba, cundra, fleka, kuzla, podrzavka, ponovca, truska; za skupino otrok in odraslih: drosa, zvot. Izpeljanke s slabsalnimi priponskimi obrazili so: -uh: dremuh, krmuh, pozeruh, smoluh, smrduh; Andruh, Francuh, Petruh, Voruh; -un: mrhun, rezun; -oga: Micoga, Lenoga; -ula: Afrula. Manjsalna ljubkovalna pripona je -ej: Jakej, Ladej, Lukej, Leksej, Ozbej, Pungrej, Virej, bavsej, s slabsalnim pomenom pa zezej.

• Za poimenovanje posesti, kmeckih poslopij, zemlje in orodja: freta, huba, kajza; aherci, dimnica, gumno, odrina, peter; gorica; lesa; svet 'zemlja'; jan, odor, ogon, oplaz, preliha, ral, razgon, ozara, vozara; globaca, nicina; les 'gozd'; cimraka, cepun, gare, kruka, merjasec, oricka, tatrman.

• Za poimenovanje pijace: bezgovec, crnicevec, ozimicevec, tolkovec; slaba burla, cobodra, marternik.

(3) Med narecnimi glagoli locimo nevtralne in ekspresivne, pogosto posnemovalne:

• barati, cebeziti, mlesti, nadresiti, otrcati se, premonkniti, rekati, santati, surjati, upokojiti se, vekati, zagamzati, zbarkovati, zebrati;

• blekniti, bucati, bukniti, crkavati, crepati, hrpati, gagniti, mrhati se, pipati se, stegniti se, zreti.

Razpolozenjski medmeti izrazajo custvene odzive na stvarnost: Bog in ta sveti kriz, zabozjodelj; krisobari. Velelni medmeti se uporabljajo za velevanje zivalim.

(5) V dobesednem navedku so pogoste blizuzvocne likovne zveze tipov: dihur dihurski, Hudabeli so Hudabeli, o ti sirotej ti.

(6) Besede v prenesenem pomenu:

• Clovek se primerja z zivaljo, z rastlino, s stvarjo ali pojavom v naravi. Zivali: jastreb, jelen, krt, mravlja, mrtva posast, ris, srsen, vesce, zverina; rastline: konoplja, osat, tisa; drugo: huda ura, kakor blisk, mrlicu podoben, opipana kopa.

Vir:

Lovro Kuhar --- Prezihov Voranc: Zbrano delo. Druga knjiga: Samorastniki / Nezbrane novele in crtice 1939 --- 1941/ Dodatek. Ljubljana: DZS, 1964.

Literatura:

Ada Vidovic-Muha: Oris dveh osnovnih pojavnih oblik sistema knjiznega jezika. JiS 1971/72, st. 6.

Joze Toporisic: Enciklopedija slovenskega jezika, CZ Ljubljana, 1992, str. 123.

Joze Toporisic: Slovenska slovnica, Zalozba Obzorja, Maribor 1976.

Joze Toporisic: Nova slovenska skladnja, DZS, Ljubljana 1982, str. 123.

Fran Ramovs: Historicna gramatika. Dialekti VII. Ljubljana, 1935, str. 25-26.

Milena Sibecnik: Koroski govor Brdinj. Rokopis --- Visjesolska diplomska naloga, Maribor, 1982.

Opombe

¹

Cudovito pomeni zelo, torej je imel Prezih na tem mestu cudno (str. 131).