Problemski pouk knjizevnosti

1. v spremenjeni zasnovi ustnega dela zakljucnega izpita iz slovenskega jezika, ko za prvo vprasanje predvideva razclembo umetnostnega ali neumetnostnega besedila (odlomka);

2. v besedilih, s katerimi je tedanji Zavod za solstvo preverjal znanje v prvih in drugih letnikih srednjih sol, ko so pri preverjanju znanja iz knjizevnosti vprasanja ob neoznacenih odlomkih iz obravnavanih umetnostnih del.

Oboje pomeni tudi uradno uvajanje prvin problemskega pouka (tj. aktivnega dela z besedilom), kar pa samo po sebi se ne zagotavlja visje ravni pouka slovenske knjizevnosti sploh. Problemskega pouka namrec ne moremo uspesno uveljaviti zgolj po delih (bodisi samo drugacno delo v razredu, drugacno sprotno preverjanje ali drugacen zakljucni izpit), saj necelovit prijem kot kombinacija problemskega in klasicnega, t.j. reproduktivnega pouka, nujno pripelje do tega, da na koncu preverjamo tisto, cesar nismo dali, oz. dajemo to, cesar ne bomo preverjali, izid pa se lahko kaze samo kot pomanjkljivo znanje, kot neuspeh ucenca in seveda ucitelja.

Med reproduktivnim in dejavnim (problemskim) poukom knjizevnosti je toliksna razlika, da ucenec, ki smo ga pripravljali na klasicen nacin (frontalni pouk v obliki predavanja ali celo narekovanja, literarne solske naloge ter ustno in pisno preverjanje znanja kot zgolj mehanicna reprodukcija uciteljeve razlage), ne bo imel veliko moznosti, da uspesno opravi problemsko (tj. z neoznacenimi ali neznanimi odlomki) preverjanje znanja, slednje pa je glede na usmeritve novega ucnega nacrta gotovo tudi standard, ki ga bo zahtevala (eksterna) matura.

Prehod od reproduktivnega k problemskemu preverjanju znanja se zelo lepo vidi na primeru dveh besedil, ki ju je Zavod za solstvo RS izdelal za preverjanje znanja v prvem (1989) ter v prvem in drugem letniku (1990). Prvi, tj. reproduktivni preizkus je dal izredno slabe izide, zato so naslednje leto ze prevladovali neoznaceni odlomki z vprasanji. Oglejmo si razliko na primeru Linhartovega Maticka:

1989:	11.	a) Kje je Linhart nasel vzor za svojo veseloigro »Veseli dan ali Maticek se zeni«?
		b) Zakaj igra za Linhartovega zivljenja ni bila uprizorjena?
1990:	4.	Zmesnjava:	»Castitljiva gospoda. Jest scer vejm, da se pravica po tih novih postavah ne smej drugaci kaker nemsko iskati.«
		Maticek:	»Ce jo po krajnsko ne najdem, ji bom mogel zvizgat. Zakaj nemsku ne znam prav.«

a) Od kod je odlomek?
b) Kaj se dogaja?
c) Kaj napada Linhart?
d) Kateri sloj predstavlja Maticek?
e) V katerem narecju je napisana komedija?

1989:	7.	a) V cem Shakespearove drame ne ustrezajo Aristotelovim zahtevam? b) Kako Hamlet izpricuje odgovornost za svoja dejanja? c) Kaksen zlocin hoce mascevati Hamlet?
1990:	8.	Preberi odlomek in odgovori na vprasanja: Biti, ne biti; to je tu vprasanje: Je li bolj plemenito, da trpis v duhu strelice vse nasprotne usode, ali z orozjem gres nad morje zla in ga koncas z odporom?

a) Iz katerega dela je odlomek?
b) Kdo je avtor tega dela?
c) Pred kaksno odlocitvijo stoji protagonist?
d) Kaksne znacajske poteze izpricuje odlomek iz monologa glavne dramske osebe?

Uspesen problemski pouk, pri katerem so ucenci dejavni, razpravljajo oz. utemeljujejo, razvijajo svoje miselne in govorne zmoznosti in pridobivajo samostojnost, s povezovanjem sproti utrjujejo znanje in ga uporabljajo na novih besedilih, zahteva celovito doktrino, ki obsega:

A.  Nacela problemskega pouka:

1.  pri pouku uporabljamo metodo usmerjenega pogovora,
2.  vedno izhajamo iz umetnostnega besedila,
3.  vedno razclenjujemo tudi odlomek,
4.  vedno skusamo primerjati,
5.  znanje utrjujemo in preverjamo problemsko.

B.  Postopek:

1.  priprava na poglobljeno branje (z vprasanji za domace branje ali domaco nalogo),
2.  preverjanje domacega branja (za znake),
3.  usmerjeni pogovor z razclembo odlomka,
4.  sprotno preverjanje znanja (za znake),
5.  pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem knjizevnem obdobju),
6.  ponavljalno preverjanje (pregledni test na zacetku visjega letnika),
7.  priprava na zakljucni izpit oz. maturo z zakljucnim preverjanjem.

Problemski pouk se ves cas solanja giblje med »palico in korenckom«, tj. med prisilo in spodbudo (motivacijo).

Spodbuda je v tem, da ucenci ze pri obravnavi literarnega dela lahko neposredno uporabijo svoje védenje, ki so ga pridobili z branjem, da lahko sodelujejo v razpravi in se s tem potrjujejo, in predvsem v tem, da je takó pridobljeno znanje sirse in trajnejse, saj ima ucenec, ki je knjizevno delo v celoti prebral, ves cas do konca oporo v natancno prebranem in dozivetem umetnostnem besedilu.

Prisila je celovit sistem sprotnega, preglednega in sklepnega preverjanja, s katerim ucenca natancno seznanimo ze prvo solsko uro, tako da se ze takoj zaveda, da bo moral brati, natancno brati in vse prebrati, sicer ne bo mogel priti do pozitivne ocene. Samo tako lahko uresnicimo troje:

a) boljse in trajnejse znanje,
b) sprotno primerjanje knjizevnih del, motivov, zvrsti, vrst in oblik, zgradbe, junakov itd.,
c) problemsko obravnavo z usmerjenim pogovorom.

Predvsem pa pri takem sistemu lahko opustimo klasicno ekstenzivno izprasevanje snovi iz knjizevnosti (kjer so ocene lahko zelo subjektivne, drugi ucenci pa so pasivni), kajti ucenci so vsako uro govorno dejavni, do ustne ocene pa pridemo z govornimi vajami, deklamacijami in referati (pri krajsih literarnih delih --- ali pri daljsih, ce jih preberejo vsi ucenci --- nastopajoci ucenec tudi sam vodi obravnavo!).

V nadaljevanju s primeri prikazujem celoten postopek problemske priprave, obravnave in preverjanja.

1.  Priprava na poglobljeno branje

Priprava je seznam vprasanj pri vsakem domacem branju ali zahtevnejsem literarnem delu, na katera ucenci odgovorijo doma in se tako pripravijo na usmerjeno obravnavo v razredu.

Primer 1: Samorastniki (branje)

a)

Predstavi dramsko zgradbo (zasnova, zaplet, vrh, razplet in razsnova)!

b)

Poisci protagonista in antagonista ter ju primerjaj (v cem sta si podobna, v cem se razlikujeta?)!

c)

Primerjaj Meto in Ozbeja! Kaj ju povezuje, kaj razdvaja?

d)

Oznaci konec novele! Ali je nevtralen, srecen ali tragicen? Zakaj pisec kot socialni realist potrebuje tak konec?

e)

Zakaj Meto v noveli dvakrat kaznujejo: v cem je stopnjevanje in kaj pisec z njim doseze?

f)

Primerjaj zaplet in razplet, motivacijo ter medsebojna razmerja med junaki v Samorastnikih in Sosedovem sinu!

g)

Kateri junakinji iz grske dramatike je podobna Meta s svojim razmerjem do moci oz. oblasti in v cem se od nje razlikuje?

a)

Kaksna je bila pesnikova mladost?

b)

S katero sintagmo jo oznaci in kaj ta pomeni?

c)

Kaksno je pesnikovo spoznanje o svetu? Katere vrednote ljudje povzdigujejo, katere pa (po Presernu) zanicujejo?

d)

Kaksno je pesnikovo razmerje do usode?

e)

Kaj po Presernu clovek spozna v starosti (v »starjih letih«)?

f)

Zakaj pesnik hrepeni po mladosti? Katera je pozitivna razseznost vsake mladosti?

g)

Razlozi stopnjevanje v sintagmi »dih prve sapce«!

a)

Navedi, kaj sporoca uvodni sonet o zivljenju po smrti!

b)

Kateri dve vojski se spopadeta pri Ajdovskem gradcu in kako Crtomir preprica vojake, da gredo z njim v zadnji boj?

c)

V cem je Crtomirova krivda?

d)

Koliksen cas obsega prva retrospektiva, koliksnega druga in koliko casa traja neposredno, dramaticno dogajanje?

e)

Poimenuj vrsto primere, s katero pesnik ponazori Crtomirov notranji razvoj, ko premisljuje ob slapu Savici, in razlozi razliko med vodo, ki »razgraja«, in »leno« vodo!

f)

Predstavi razmerje med Crtomirom in Bogomilo! Zakaj se mu Bogomila odpoveduje (kateri verz to odpoved ponazarja?) in kako Crtomir reagira?

g)

Kljucne prvine Krsta (Crtomir, Bogomila, Slovenci, poezija) primerjaj s prvinami Sonetnega venca (Poet tvoj nov Slovencem venec vije!)! V cem so razlike?

Kadar je na vrsti obravnava domacega branja, najprej pisno preverimo prebranost s kratkim, a natancnim vprasanjem iz vsebine, za kar ne potrebujemo vec kot pet minut, zelo hitro pa tudi doma ocenimo.

Primer 1: Hisa Marije Pomocnice

a)

Kdo je bil Anarhist, od kod je prisel in kaj se je z njim zgodilo?


b)

Kdo je bil Hanzek, cesa se je bal in kako je koncal?

a)

Navedi stiri prizorisca, na katerih se dogaja zgodba!


b)

Navedi stiri stranske osebe, ki nastopajo v zgodbi!

Primer 1: Soci (obravnava z odlomkom)

Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita cez branove stopi
ter tujce, zemlje lacne, utopi
na dno razpenjenih valov!
(Na zemlji tvoji tujcev tropi
naj ne dobodo ni --- grobov!)

Primer 2: Duma (obravnava z odlomkom)

Slisal sem pesem in cul sem glas pojoc,
glas moza, kot da je odgovor zenskemu glasu;
cul sem, kako je zvenelo moje srce.

Sredi poljan si in pojes mi pesem zeleno vso,
pesem vetra in vej in trave in sonca na travi /.../.

Primer 3: Krst pri Savici (obravnava z odlomkoma)

Krst pri Savici lahko obravnavamo po vprasanjih, ki jih imajo skupaj z odgovori ucenci v zvezku za domace branje, se bolje pa je, ce poiscemo izhodiscni problem (npr. problem Crtomirove krivde), ob katerem potem nizamo se problematiko zgradbe, razvoj glavnega junaka, prikaz razmerja Crtomir --- Bogomila, razclembo romanticnih prvin in primerjavo s Sonetnim vencem. Pri tem knjiznem delu natancneje obravnavamo se najmanj dva odlomka, prvega iz Uvoda in drugega iz Krsta:

Odlomek 1:

Ko zor zasije na mrlicov trope,
lezé, k' ob ajde zetvi al psenice
po njivah tam leze snopovja kope.

Lezi kristjanov vec od polovice,
med njimi, ki so padli za malike,
Valjhun zastonj tam ise mlado lice
njega, ki kriv moritve je velike.

Odlomek 2:

Moz in oblakov vojsko je obojno
koncala temna noc, kar svetla zarja
zlati z rumen'mi zarki glavo trojno
sneznikov kranjskih siv'ga poglavarja.
Bohinjsko jezero stoji pokojno,
sledu ni vec vunanjega viharja,
al somov vojska pod vodó ne mine
in drugih roparjov v dnu globocine.

4.  Sprotno preverjanje znanja (za znake)

Razumevanje in usvojitev zadnje snovi hitro in ucinkovito (pisno in nenapovedano) preverimo z vprasanji za znake, ki jih lahko kombiniramo s prebranim ali na tablo napisanim literarnim delom ali odlomkom.

Primer 1: Moj crni plasc (pesem v celoti preberemo)

a)

Kaj pomeni pesniku crni plasc?


b)

Kateri literarni slog predstavlja pesem in zakaj?


c)

Katera Presernova pesem ima podobno motiviko?

a)

Katera literarna vrsta je to?


b)

Zakaj? Navedi tri utemeljitve!


c)

Kateri motiv povezuje to knjizevno delo s kraljem Ojdipom?

O blagor, blagor, Crtomir! ti vneta
je deklica od tvojega pogleda,
kak od zamaknjenja je vsa prevzeta,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!

Primer 4: Krst pri Savici (kitica iz Uvoda, ki jo napisemo na tablo)

Sest mescov moci tla krvava reka,
Slovenec ze mori Slovenca, brata -
kako strasna slepota je cloveka!

a)

Kako se imenuje ta stalna pesniska oblika?


b)

Kako jo prepoznamo? Navedi tri prvine!


c)

Po katerem italijanskem predrenesancnem pesniku je avtor to obliko povzel?

5.  Pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem literarnem obdobju)

Pregledni test iz knjizevnosti vedno pisemo z neoznacenimi odlomki iz obravnavanih, pa tudi --- kadar so dovolj znacilna --- neobravnavanih besedil znanega avtorja. Za preverjanje obdobij, celotnih opusov ali zelo pomembnih literarnih del je primeren tudi tako imenovani zaprti test, ki poleg zmoznosti memoriranja preverja tudi povezovalne zmoznosti in jezikovno znanje. Oba tipa nalog sta dovolj eksaktna in ju lahko popravimo razmeroma hitro.

Primer 1: Obravnavano besedilo

Poet tvoj nov Slovencem vije,
'z petnajst sonetov ti tako ga spleta,
da »magistrale«, pesem trikrat peta,
vseh skupaj veze harmonije.

Iz njega 'zvira, vanjga se spet zlije
po vrsti pesem vsacega soneta;
prihodnja v prednjem koncu je zaceta;
enak je pevec vencu poezije:

a)

Kako se imenuje ciklus?


b)

V katero knjizevno obdobje spada?


c)

V katero knjizevno zvrst spada?


d)

Zakaj?


e)

Katera stalna pesniska oblika je posamezna pesem cikla?


f)

Kako se imenuje kitica, ki je tudi v tem odlomku?


g)

Kaj razlaga pisec v odlomku?


h)

Zakaj je magistrale »pesem trikrat peta«?


i)

V cem je »pevec enak vencu poezije«?


j)

Katere vsebinske prvine pesnitve izraza prvi verz odlomka?

Ta brusi si v teku peté,
ta seka in pili in kuje,
pri luci prizgani ta cuje,
z ucenjem si beli lase; /.../

Ne trudi se pevce za nic,
s prihodom ze belega dneva
od temnega mraka prepeva,
brezskrbno zivi kakor ptic.

a)

Kdo je avtor?


b)

Kako imenujemo ta knjizevni slog?


c)

Kako imenujemo tako razmerje do vsebine?


d)

Katero znano pesem parodira avtor in v cem?


e)

Kaj nam o usodah pesnikov in pesmi sporoca predlozena pesem?

Iz njega rok izmakne se pocasi,
in blizo se na prvi kamen vsede,
in v trdnem, ali vendar milem glasi
mladencu vnet'mu rece té besede:

»Ne zdruzenja, locitve zdaj so casi,
sel naj vsak sam bo skoz zivljenja zmede;
de b'enkrat se sklenile poti naji,
me tukaj vidis zdaj v samotnem kraji.«

a)

Kdo je avtor?


b)

Kako se imenuje knjizevno delo?


c)

V katero knjizevno obdobje spada?


d)

V katero knjizevno zvrst spada?


e)

Katera knjizevna vrsta je?


f)

Katero stalno pesnisko obliko predstavlja odlomek in po cem jo prepoznamo?


g)

Kdo sta protagonista odlomka?


h)

Kaj se z njima kasneje zgodi?


i)

Kje se prizor dogaja?


j)

Kje naj bi se »sklenile poti naji«?


k)

Doloci metrum in poimenuj verz!


l)

Napisi eno antitezo!


m)

Pretvori prvi verz v navadni besedni red!


n)

Katero skladenjsko figuro si s tem dokazal?

Slovenski ______ pesnik France Preseren je leta ______ izdal ______ v verzih Krst pri Savici. Sestavljena je iz treh delov, in sicer iz uvodnega ______ Matiju Copu, iz ______ in ______ . V prvem delu pesnik razlaga, da je pesnitev nastala zaradi ______ bolecine in zaradi izgube ______ . V drugem delu, kjer za kitico uporabi ______ , pesnik pripoveduje o obdobju ______ Slovencev, ko s sprejemom nove ______ izgubimo ______ samostojnost. Vodja ______ vojske ima v trenutku, ko jim zacne zmanjkovati ______ , nagovor, s katerim svoje vojake zapelje v ______ , sam pa ______ noc izrabi za ______ . V tretjem delu, napisanem v ______ , tj. ______ vrsticnih kiticah, je pesnik uporabil ______ pripovedno tehniko, s katero je skrajsal ______ pripovedi. Glavni junak se odpove svoji ______ veri in se pri slapu ______ da ______ , potem pa bo odsel v ______ in bo postal ______ . Njegova nesojena izvoljenka se zaobljubi ______ in bo odsla v ______ , da bi s tem odresila junaka ______ in se z njim po ______ srecala v ______ .

6.  Ponavljalno preverjanje (pregledni test na zacetku visjega letnika)

Na zacetku vsakega visjega letnika najprej pisno preverimo poznavanje celotne snovi prejsnjega letnika, saj samo taka ponovitev knjizevnosti in jezika zagotavlja uspesno sprotno delo, ki ves cas temelji tudi na poprejsnjem znanju. Pri ponavljanju si ucenci pomagajo z zvezki za domace branje, z berili in z odlomki, ki jih imajo v solskem zvezku, predvsem pa tudi s starimi preglednimi testi, ki jih ucencem obvezno vracamo (ceprav moramo teste zato ves cas spreminjati!).

Primer 1: Obravnavano besedilo

Resnicno, resnicno, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prislo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslusale. Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo resen in bo hodil ven in bo nasel paso. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prisel, da bi imel zivljenje in ga imel v izobilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje zivljenje za ovce.

a)

Kako se imenuje celotno literarno delo?


b)

V katero knjizevno obdobje spada?


c)

V katero knjizevnost spada?


d)

V kateri knjizevni obliki je odlomek?


e)

V kateri del celotne knjige spada odlomek?


f)

Katera knjizevna vrsta je odlomek?


g)

Kdo govori v odlomku?


h)

Kako se imenuje zivljenjepis govorecega?


i)

Kateri znameniti dogodek napoveduje zadnja poved?


j)

Katera skladenjska figura ustvarja ritem v cetrti in peti povedi?


k)

Katera skladenjska figura oblikovno povezuje besedilo odlomka, katera pa ustvarja vsebinsko napetost, dramaticnost?

In brz veslata v konec ta jezera,
kjer bistra vanjga pribobni Savica;
ker srecen veter njij' roke podpira,
colnic leti ko v zraki urna ptica.
Se ribic po sovraznikih ozira,
coln vstavi, kjer je gosta senc temnica. -
Ker se mu zdi, da lakota ga grudi,
junaku, kar je v torbici, ponudi.

a)

V katero knjizevno obdobje spada delo?


b)

V katero knjizevno zvrst spada?


c)

Katera knjizevna vrsta je?


d)

Kako se imenuje kitica, ki je predstavljena v odlomku?


e)

Iz katerega dela pesnitve je odlomek?


f)

Kdo je glavni junak pesnitve?


g)

Kateri polozaj izgubi pred tem dogodkom?


h)

Kaj namerava junak storiti, preden ga med obotavljanjem preseneti ribic?


i)

Cez katero jezero veslata?


j)

Kdo so junakovi sovrazniki?


k)

Po kaj in po koga poslje junak ribica?


l)

Cigave ideje predstavlja glavni junak?


m)

Zakaj?

Priprava za ustni del zakljucnega izpita (iz knjizevnosti) poteka tako, da za vsako literarno delo, ki je na listku za ustni preizkus na prvem mestu, spet izberemo nov odlomek ali dva, ga fotokopiramo in spet v obliki pogovora z ucenci komentiramo oz. ponovimo bistvene lastnosti celotnega literarnega dela. Navajam odlomka za ponovitev Krsta pri Savici:

a)

Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
molce orozje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel stevili;

al komej vrata so odprte, vname
se strasni boj, ne boj, mesarsko klanje,
Valjhun tam s celo jih mocjo objame.

b)

Slap drugo jutro mu grmi v usesa;
junak premislja, kak bolj spodej lena
voda razgraja, kak bregove stresa,
in kak pred njo se gore ziblje stena,
kak skale podkopuje in drevesa,
kak do nebes leti nje jeze pena! -
Tak se zazene, se pozneje ustavi
mladenic, Crtomir pri sebi pravi.

Listek za preverjanje sestavimo z neoznacenim odlomkom iz obravnavanega knjizevnega dela, pri cemer dobi vsak ucenec tudi neznano besedilo za prepoznavanje sloga in pisca. Na listku pri vprasanjih iz knjizevnosti kombiniramo razna knjizevna obdobja, razne knjizevne zvrsti in razlicne knjizevne oblike, tako da je preverjanje zares celovito. Sestava listka:

Neoznaceno obravnavano besedilo (odlomek)

1.

a)  dolocitev naslova in pisca in drugih literarnozgodovinskih in literarnovrstnih lastnosti,
b)  razclemba odlomka,
c)  predstavitev celotnega knjizevnega dela,
d)  primerjava.

2.

a)  drugo obravnavano delo (brez odlomka),
b)  neznano besedilo (odlomek) --- prepoznavanje sloga ali pisca z utemeljitvijo.

3.

jezikovno vprasanje.

Primer 1:

Ko se je vracal s tistih skrivnostnih in dolgih potov, ki so povzrocala cudna ugibanja njegovih prijateljev in tistih, ki so se imeli za njegove prijatelje, se je dostikrat splazil gor, k zaklenjeni sobi, odklenil vrata s kljucem, ki ga je zdaj neprenehoma nosil pri sebi, in se z ogledalom v roki postavil pred lastno podobo, ki jo je bil naslikal Basil Hallward. Gledal je zdaj hudobni in starajoci se obraz na platnu, zdaj lepi in mladi obraz, ki se mu je smehljal iz zrcala. Ze sama ostrina nasprotja mu je vzbujala obcutek ugodja. Bolj in bolj je bil zaljubljen v lastno lepoto, bolj in bolj ga je zanimala pokvarjenost lastne duse. Skrbno in natancno in vcasih s posastno in strasno naslado je raziskoval, kako mu ostudne crte orjejo nagubano celo ali se plazijo okoli velikih pohotnih ust. Vcasih je premisljeval, ali so strasnejsa znamenja greha ali znamenja starosti. Polagal je svoje bele roke ob surove in napihnjene roke na sliki in se smehljal. Norceval se je iz spacenega telesa in propadajocih udov.

1.

a)  Doloci naslov literarnega dela, pisca, knjizevnost, obdobje, knjizevno obliko, zvrst in vrsto!
b)  Pojasni, kaksno razmerje do zivljenja, do soljudi in posebej do ljubezni ima glavni junak, kako se to kaze v odlomku, zakaj se hoce na koncu spremeniti in kako konca!
c)  Predstavi zgradbo in slog!
d)  Primerjaj glavnega junaka s Cankarjevim Kantorjem (sorodnosti) in Martinom Kacurjem (razlike)!

2.

a)  Predstavi vsebino in ideje Linhartove komedije Maticek se zeni!
b)  Doloci avtorja odlomka in utemelji odlocitev!

Tu smeje se sumna druzba,
ej, pac se nabrenkala cvicka;
debela mamica cicka
smehljaje se radi dobicka.

In glej mi ga --- policka!
Smehlja se na moji levici,
na desni smeh krozi na lici
tocajki --- pravi tici.

3.

Iz prvega odlomka izpisi vse osebne glagolske oblike, doloci jim glagolski vid in tvori nasprotni glagolski vid!

Te misli, ko odsel si v hude boje,
miru mi niso dale vec siroti.
V nevarnosti zivljenje vedet' tvoje,
zaprte vse od tebe videt' poti,
ni vedlo kam se djati srce moje,
tolazbe nisem najdla v taki zmoti.
Obupala sem skoraj tákrat reva;
kak sem zelela v noci ti svit dneva!

En dan sem prasat sla po vojske sreci,
al skozi se se ni sklenila z vami;
ucil ljudi je moz bogabojeci,
duhovni moz, ki zdaj ga vidis z nami:
kako nas vstvaril vse je Bog narveci,
kak greh prisel na svet je po Adámi,
kak se je bozji sin zato uclovecil,
da bi otel narode in osrecil.

1.

a)  Doloci naslov literarnega dela, pisca, knjizevnost, obdobje, knjizevno obliko, zvrst in vrsto!
b)  Pojasni, kdo govori, komu govori, o cem ga prepricuje, kateri zasuk prikazuje nadaljevanje, v cem se razlikuje razmerje glavnih junakov do zivljenja in kako se delo konca!
c)  Predstavi zgradbo, obliko in slog!
d)  Primerjaj razvoj glavnega junaka s Kersnikovim Andrejem Korenom in Cankarjevim Jermanom!

2.

a)  Predstavi zgradbo, motive in slog Seligove novele Triptih Agate Schwarzkobler!
b)  Doloci pisca odlomka in utemelji odlocitev!

3.

V zadnjih dveh vrsticah prve kitice dokazi inverzijo (utemelji tudi slogovno nezaznamovani besedni red) in doloci se dve drugi skladenjski figuri! Navedi dva razloga, zaradi katerih je pri tem piscu inverzija tako pogosta!

a)

Vozil sem se z zlatim colnom
po rdecih vodah vecera
med drevjem
in travnatimi bregovi.
Vozil sem se,
jaz zlati mornar...

b)

Na nebu zvezde se prizigajo,
kresnice iz lesov se dvigajo
v poletno noc.

Studenci tiho se pregibljejo,
kot v sanjah praproti se zibljejo
v poletno noc.

Po tem sistemu problemskega dela v razredu in problemskega preverjanja znanja je v solskih letih 1991/92 in 1992/93 opravilo zakljucni izpit devetdeset ucencev naslednjih programov oz. smeri: druzboslovno-kulturna (46), upravni tehnik (22) in administrator (slednji brez neznanega besedila --- tudi 22). Ustnega dela v prvem poskusu nista opravila samo dva ucenca, medtem ko je prek 90 % ucencev doseglo ocene dobro (13), prav dobro (39) in odlicno (28). Povprecna ocena je bila 3,9. Ob vsej mogoci subjektivnosti izprasevalca so dosezki vendarle ocitni.

Vrhunec, ki seveda ni pravilo, temvec se toliko bolj zazelena izjema, pa seveda doseze problemski pouk (tudi na zakljucnem izpitu!) takrat, kadar ucenci odkrijejo nepricakovane povezave, kadar se z uciteljevo razlago oz. njegovimi pogledi ne strinjajo in znajo svoje nestrinjanje tudi jasno in suvereno utemeljevati.