Andrijan Lah:
Pregled knjizevnosti I, II
Prirocnik za ucence in ucitelje srednjih sol

Pisec je prenovil in dopolnil skripta z naslovom Gradivo za pouk knjizevnosti (v stirih delih), ki jih je bil med leti 1970 in 1973 napisal za ucence bezigrajske gimnazije. Ce sklepamo po stevilnih seminarskih nalogah in referatih srednjesolcev v zadnjih letih, so skripta ostala del domacih knjiznic in so jih s pridom uporabljali rodovi srednjesolcev.

Oba izdana dela zbirke sta zasnovana literarnozgodovinsko --- vendar tako, da hkrati razvijata bralcevo splosno humanisticno razgledanost. Pregled knjizevnosti I obravnava stare orientalske knjizevnosti, anticno knjizevnost (grsko in rimsko), evropsko in slovensko srednjevesko knjizevnost, poglavje o literarni teoriji ter o slovstvu prvobitnih ljudstev. Pregled knjizevnosti II vsebuje poglavja o knjizevnosti od zacetka renesanse do konca romantike. Knjizevnozgodovinska poglavja so povezana z zgoscenimi pregledi zgodovinskega razvoja, ob knjizevnostih starega in srednjega veka tudi verstva in mitologije, dejavniki, ki so tesno povezani z nastajanjem starih knjizevnosti ter kultur tistega casa. V drugem delu se zanimivim zgodovinskim uvodom pridruzi predstavitev pomembnih premikov v filozofiji in znanosti. Ilustrativni so tudi kratki pregledi socasne likovne in glasbene umetnosti.

Tak prijem je koristen posebej zato, ker je na srednjesolski stopnji cedalje tezje ustvarjati vzporednice z zgodovino in umetnostno zgodovino, saj ucni nacrti niso usklajeni. (Pouk knjizevnosti casovno bistveno prehiteva pouk zgodovine --- v prvem letniku gimnazije naj bi zajel se knjizevnost romantike, ucni nacrt zgodovine pa sega le do prehoda v srednji vek.)

Temeljna cilja, ki ju zelimo doseci s poukom knjizevnosti, sta gotovo bralna kultura in bralna sposobnost, vendar bosta oba ostala deklarativna, ce si dijak v letih solanja ne bo pridobil tudi knjizevnozgodovinskega in knjizevnoteoreticnega znanja, ki mu bosta omogocala globlje dozivljanje in razumevanje knjizevnih besedil. Za knjizevnost bi lahko rekli, da zajema clovekovo zivljenje v celoti, zato je pomembno, da ucenec dojame tesno prepletenost zgodovine drugih umetnosti in knjizevnosti.

Pregled knjizevnosti I in II uvede bralca v zapleteno sestavo teh prvin na poljuden, zanimiv nacin. Pisec bralca ves cas nagovarja ter aktualizira casovno in zemljepisno zelo odmaknjena obmocja z zanimivimi primeri iz sodobnejse slovenske in svetovne knjizevnosti. Ob Odiseji npr. navaja Joycea, Fenelona, Moravio, Hagelstangeja, Johnsona, Kolarja pa tudi Clarkov znanstvenofantasticni roman 2001 --- Vesoljska odiseja. Poudari, da je tudi slovenska knjizevnost prispevala vec odisejskih razlicic --- od Sovretove priredbe Homerjevega epa v mladinsko povest v prozi do Strniseve zbirke Odisej, Tauferjeve drame Odisej in sin ali Svet in dom, pesmi B. Voduska Odisejski motiv in pesmi J. Menarta Odiseja. Opozori tudi na operne in filmske obdelave velikega Homerjevega epa. Pisec pri tem nenehnem medbesedilnem povezovanju ne tabuizira niti kriminalke A. Christie, pri mladih zelo priljubljene, niti Disneyjevih risank. Koristno je tudi njegovo opozarjanje na povezanost slovenske knjizevnosti s svetovnimi tokovi. Ob predstavljanju evropskih humanistov bralec npr. izve, da je E. S. Piccolomini tudi lik v Kreftovi drami Celjski grofje, A. Rebula pa je o njem napisal roman Zeleno izgnanstvo.

Prirocnika vsebujeta povzetke zlasti najznamenitejsih literarnih del obravnavanih obdobij, pogosto pa tudi pomembne citate iz teh del. Goethejeva Popotnikova nocna pesem je predstavljena v stirih prevodih (L. Novy, O. Zupancic, D. Ludvik, A. Sovre), kar usmerja k primerjanju posameznih prevodov in razmisljanju o problemu pesniskega prevajanja.

Shakespearovo tragedijo Romeo in Julia avtor doloci kot vzorcno ljubezensko igro, zato predstavi tudi variacije vecnih ljubimcev v svetovni in slovenski knjizevnosti in glasbi. Kot prednico Romea in Julije bi morda kazalo omeniti tudi Ovidovo metamorfozo o Piramu in Tisbi.

Na piscevo dobro poznavanje in upostevanje dojemanjskih in spoznavnih zmoznosti ucencev kaze sistematicno pojasnjevanje izrazov, za katere domneva, da jih srednjesolci ne razumejo (ob hebrejski knjizevnosti npr. sinagoga, rabin, sionizem). Tovrstna pojasnila bralcu ne le olajsujejo komunikacijo z besedilom, temvec tudi bogatijo njegov besedni zaklad. Manj izkusenega ucitelja pa opozarjajo na to, da ucenci ne razumejo marsikaterega izraza, ki je po njegovem mnenju splosno znan.

Zlasti v nekaterih poglavjih (romantika) se bralec sreca z mnozico podatkov, ki mu lahko zbudijo obcutek prezasicenosti. Treba se je zavedati, da prirocnik ponuja moznost izbire in ne pricakuje, da bosta ucenec in ucitelj uporabila vse podatke.

Pisec obcasno pokaze na osebno vrednotenje nekaterih knjizevnih oziroma zgodovinskih pojavov. O De Sadovi Sodomi ali Soli razuzdanosti pravi: »najmucnejsa knjiga, ki jo poznam«; opredeli se tudi npr. do avstroslavizma. Take osebne vrednostne sodbe so za bralca zanimive, vendar se zde za prirocnik manj primerne.

V obeh knjigah so na koncu vsakega poglavja dragoceni seznami literature; pisec jih deli na:
a) splosna (zgodovinska, znanstvena, poljudnoznanstvena, filozofska) dela, ki se navezujejo na doloceno obdobje; b) leposlovje, ki govori o dolocenem obdobju (npr.: o stari Grciji); c) opere; c) prevodi in prevajalci v slovenscino; d) jezikoslovna dela. Na koncu obeh knjig sledi seznam pomembnih slovenskih knjiznih zbirk (v Pregledu knjizevnosti I Sivega kondorja, Kondorja, Iz anticnega sveta ter Klasja; v Pregledu knjizevnosti II pa Sto romanov, Lirike, Velikih moz in Svetovnih klasikov).

Informacijska sirina prirocnika omogoca ucitelju in ucencu koristno povezovanje z ucbenikom Knjizevnost J. Kosa in zbirko Klasje --- tako se razpirajo stevilne moznosti za motivacijo ucencev, za poglabljanje bralne radovednosti ter razlicne oblike ustvarjalnega dela ucenca in ucitelja. Pri tem kaze opozoriti, da bi bila ob Pregledu knjizevnosti I koristna uporaba J. Kosa Antologije svetovne knjizevnosti I in ob Pregledu knjizevnosti II Antologije svetovne knjizevnosti II, vendar ju ze dolgo ni vec na trgu.

Skoda je, da se zalozba pri izdaji koristnega prirocnika ni bolj potrudila pri vezavi in zlasti graficni podobi besedila.