O XI. svetovnem kongresu slavistov v Bratislavi
(30. 8. --- 8. 9. 1993)

Na ta pomembni znanstvenokulturni dogodek, sploh prvo vecje mednarodno dejanje po nastanku suverene Slovaske, so se Slovaki dobro pripravili: s prizadevanjem slovaskih slavistov in Universitas Comeniane so v prestolnico povabili nad 1200 slavistov, doktorjev znanosti in profesorjev, ter stotnijo novinarjev z vsega sveta, najvec seveda iz slovanskih dezel: ob zavzetih domacih slovaskih strokovnjakih za jezik, zgodovino, knjizevnost, umetnost, folkloristiko, komunikacije in knjiznicarstvo so se prijaznemu vabilu odzvali v velikem stevilu rojaki iz bliznjih pokrajin (Panonija, Zakarpatje, Vojvodina) in daljnjih dezel --- Cehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Romuni, Madzari, Avstrijci, Nemci, Svedi, Bolgari, Grki, Danci, Izraelci, Anglezi, Nizozemci, Francozi, Italijani, Americani, Kanadcani, Kitajci, Korejci in Japonci. Seveda v tako ugledni strokovni druscini ni manjkalo Slovencev in drugih juznih Slovanov iz univerzitetnih sredisc nekdanje Jugoslavije, kjer je slavistika od nekdaj cvetela: prisli so Hrvatje, Srbi, Makedonci, Crnogorci in celo nekateri Bosanci, kljub neljubim dogodkom v njihovi domovini.

Udelezence so pripeljali do univerzitetnega sredisca Istropolisa, kjer so v stirih poslopjih (modernih stolpnicah) elektrotehniske fakultete in v okviru stirih osnovnih usmeritev (Moravska in Slovaska v kontekstu evropske zgodovine in kulture; Humanizem, renesansa in barok pri Slovanih; Slovanska narodna preporodna gibanja v 18. in 19. stoletju ter njihove mednarodne razseznosti; Slovanski narodi, jeziki, knjizevnosti, ustno slovstvo, kultura in humanisticne vede v 20. stoletju) po vec programskih skupinah (19) in v predavalnicah, razporejenih od pritlicja do 8. nadstropja (nastel sem jih 24), istocasno od zjutraj do poznega popoldneva potekala predavanja, diskusije in okrogle mize o posebej zanimivih sklopih vprasanj.

V casu kongresa je bilo pripravljenih vec likovnih razstav, glasbenih in kulturnih prireditev, gledaliskih predstav in literarnih vecerov, pregledna razstava novejse strokovne oz. slavisticne literature; manjkala pa seveda ni niti spoznavna ekskurzija v bliznji Devin, v staro Nitravo (danes Nitro), eno sredisc duhovnega delovanja Cirila in Metoda med Slovani, v Martin (sedez ugledne Matice Slovenske) in v Bansko Kremnico (starodavno rudarsko mestece z eno najstarejsih kovnic denarja v Evropi, tesno povezano s kulturnim dogajanjem; tam kujejo tudi nase, slovenske tolarje).

Pri toliksnem stevilu udelezencev in referatov (natisnjeni program z naslovi predavanj in imeni referentov obsega natancno 150 strani, zbornik povzetkov pa celih 695 strani), raznovrstnosti prispevkov, ki so jih narekovale poklicne ambicije ter hvalevredna zelja, da bi svetu predstavili nacionalno kulturo in vedo v najboljsi luci, je porocevalec tu ze vnaprej dolzan opravicilo slovenski javnosti: ta zapis iz objektivnih vzrokov ne more celovito podati dogajanja na kongresu, opisati vseh prispevkov ali novosti iz slavisticnega sveta in dogajanja, ki so bila predstavljena v Bratislavi. Porocevalec se ravna po merilih osebnega zanimanja in delokroga in ga omejuje navezanost na slovenski prostor in jezik, zato se opravicuje tudi udelezencem iz vrst svojih kolegov po svetu, ker jih kljub strokovni tehtnosti njihovih prispevkov tu ne bo mogel omeniti.

Tako ta zapis prinasa informacije o slovenski udelezbi in o delezu slovenskih znanstvenikov v beri kongresa, nekaj informacij o juznoslovanskih slavistih oz. slavistih iz nekdanje Jugoslavije, nasih sosedih, o aktivnem slavisticnem okolju ter nekaj besed o prispevkih znanih oseb iz sveta slavistike in drugih stikov, znanih sirsi slovenski javnosti.

Kongres

Zacetek kongresa in prva plenarna seja sta potekala v slavnostni dvorani velikega slovaskega Doma sindikatov, v casu sestanka pravega sredisca slavisticne znanosti in kulture. Predsednik Slovaske republike Michal Kovac je poudaril pomen slovesnega trenutka, obcutje srece ob dosegi slovaske samostojnosti in cast, da je do mednarodnega srecanja slavistov prislo na Slovaskem, v Bratislavi, v krajih, kjer je nastajala slovanska pisana beseda in kjer je tekla zibel ustanoviteljev slavisticne vede, L'udevita Stura, Jana Kollarja, Pavla Safarika in drugih nesmrtnih sinov njegove domovine. Po pozdravih, izbranih in prijaznih besedah dobrodoslice je udelezencem, gostom in domacim slavistom na plenarnem zasedanju spregovoril predsednik mednarodnega slavisticnega komiteja, predstavnik Ceske S. Wollman.

O slovaski drzavi, zgodovini in slavistiki je kratko porocal Jan Dorula, predsednik slovaskega slavisticnega drustva in hkrati predsednik pripravljalnega odbora, za njim pa sta o pomenu dela blagovestnikov Cirila in Metoda med Slovani in o slovanskem delezu v humanisticnem razvoju evropskega duha govorila Nikita I. Tolstoj, znanstvenik svetovnega slovesa in vnuk slavnega pisatelja Leva Tolstoja, in H. Rothe.

Nihce izmed njih ni omenil Slovencev. Ne Dorula, ki mu je sicer dobro znan potek ustanovitve prve slavisticne stolice na dunajski univerzi po zaslugi J. Kopitarja in F. Miklosica --- slednji je bil njen prvi predstojnik (ustanovljena je bila 1848. leta, eno leto pred stolico za germanistiko) --- ne Tolstoj, ki pozna delo Cirila in zlasti Metoda med Slovenci ter Slovani prej in v casu, ko je bil prva oseba vse panonske dieceze (s srediscem v Mitrovici --- danes Sremska Mitrovica), ki je obsegala precejsen del slovanskega sveta; in ne Rothe, ki bi v zgodovini evropske humanisticne misli lahko nasel lepo besedo vsaj za Herbersteina, Trubarja, Gallusa, Plavca, Kopitarja ali Miklosica, Franca Kavcica (von Caucig), ustanovitelja dunajske umetnostne akademije, ali katerega izmed stirideseterice rektorjev dunajske univerze slovenskega rodu.¹

Kot je razvidno iz navedenih delovnih usmeritev kongresa, je bilo v Bratislavi obravnavano vec znanstvenih podrocij in aktualnih vprasanj: pravzaprav je bil obravnavan izredno sirok razpon humanisticnih in slavisticnih znanosti, od jezika in knjizevnosti do folklore in politike; referenti so raziskovali slovansko zgodovino, etnogenezo, oblikovanje pisav in jezikov, ki je se vedno nedokoncan proces, zarodke ter nastanek slavistike in hkrati izoblikovanje oz. nastanke narodnih jezikov in knjizevnosti, nastanek, razvoj in dediscino panslavizma, posebnosti in razlicnosti med literarnimi obdobji, medsebojne intelektualne in ustvarjalne pobude, sedanje stanje, perspektive, vezi, vplive, razlicne in sorodne tokove v casu in prostoru.

Slovenski delez je bil v Bratislavi --- v nasprotju s skromno slovensko navzocnostjo v Sofiji pred petimi leti, ko so nastopili nepremostljivi omejevalni zapleti na slovenski in jugoslovanski ravni --- velik: Martina Orozen je pripravila referat Kontinuiteta starocerkvenoslovanske leksike v slovanskem jeziku, Igor Grdina Protestantska in katoliska reformacija ter zacetki slovenske knjizevnosti, Breda Pogorelec Diahrona in sinhrona lingvostilistika, Joze Toporisic Periodizacija slovenskega knjiznega jezika, Zinka Zorko Daljsanje akuta v slovenskih narecjih, Aleksander Skaza Poezija in proza v romanu Borisa Pasternaka Doktor Zivago, Alenka Sivic-Dular Iz problematike juznoslovansko-zahodnoslovanskih jezikovnih zvez, Janko Car Elementi stavcne fonetike in tonska interpretacija literarnega teksta, France Zadravec Recepcija zahodnih in vzhodnih slovanskih literatur v Sloveniji (1920-1940), France Bernik Knjizevnost slovenske moderne v evropskem kontekstu, Helga Glusic Pripovednistvo Vitomila Zupana in vzori evropskega romanopisja, Miran Hladnik Empiricna dolocila povesti (Na primeru slovenske povesti), France Jakopin Usoda Miklosicevega jezikoslovja v 20. stoletju, Joze Pogacnik Pojem knjizevne tradicije v znanosti o knjizevnosti, Boris Paternu Poskus tipoloskega modeliranja literarne evolucije (Ob slovenskem primeru) (vrstni red in naslovi so iz bratislavskega zbornika povzetkov; upostevano je gradivo, prispelo do julija 1993), Ada Vidovic Muha Kontrastivna slovensko-nemska besedotvorna tipologija, Aleksandra Derganc K istoriji dvojstvenogo cisla v slovenskom i ruskom jazikah (po programu kongresa, avgust-september 1993).

Tej beri je treba pripisati se prispevke slovenskih slavistov iz tujine, npr. Rada Lencka (ZDA) Na sledi tvorjenk s predpono VY-juznoslovanskih narecjih/On the Trail of the Common Slavic VY-Prefix Compounds in South Slavic Dialects, Herte Maurer Lausseger (Avstrija, Celovec) Slovenscina na Koroskem v luci sociolingvisticnih pristopov, Marije Pirjevec (Italija, Trst) Dante in slovenska romantika in K. Gadanyija (Madzarska, Szombathely) Stanovlenie slovarnoga sostava slovenskogo jazika. Slovensko knjizevnost in jezik oz. delo slovenskega raziskovalca sta obravnavala se dva prispevka: Katje Zakrajsek (Beograd) Odraz nacionalne kulture u dvojezicnim recnicima (predvsem slovensko-srbohrvasko/hrvaskosrbsko slovarsko gradivo) in D. Buturovic'a (Bosna in Hercegovina) Matija Murko i njegov doprinos terenskim proucavanjima juznoslovenske epike (uz 130-godisnjicu rodjenja i 40-godisnjicu smrti uglednog slaviste, 1861-1951).

Na slovensko ozemlje in zgodovino, jezik in knjizevnost pa se v obravnavah slovanske teme in vprasanj nanasajo, primerjalno ali delno, se naslednji prispevki: Nikita I. Tolstoj (Rusija), Slovo v obrjadovom tekste (kulturnaja semantika slav. VESEL-), Drago Cupic' (Beograd), Areali lekseme Pinus silvestris u slovenskim dijalektima, M. Kantor (ZDA), A Question of Language: Church Slavonic and the West Slavs, Marta Panciková (Slovaska), Neologizacia v slovencine a polstine, A. Loma (Beograd), Illyricum slavicum. Prvih pola milenija slovenstva na severozapadnom Balkanu u svetlu toponomastike, I. V. Curkina (Rusija), Problema sozdanija obsceslavjanskogo jazika v konce 18-19 vv. (Nacionaljno-politiceskij aspekt), J. Mesaros (Slovaska), Slovanska vzajomnost, slavianofilstvo, panslavismus a otazka ich spravneho a nespravneho pouzivania, F. V. Mares (Avstrija, Dunaj), Stare slovanske pisemnictvi v svetle objave na hore Sinaj, L. Radenkovic' (Beograd), Slavjanske narodnie zagovori in A. A. Turilov (Rusija), Pamjatniki drevneruskoj literaturi i pismenosti u juznih slavjan v 11-14 vv. (Problemi i perspektivi izucenija), in H. Rothe (Nemcija), Zum Humanismus bei den Slaven. Stand und Aufgaben der Forschung (slednji le mimogrede), K. Palkovic (Slovaska), Cudzie imena v slovencine a slovincine, E. Ioan (Romunija), Information on culture of south slavonic nations in printed work prefaces in the period of reformation (1550-1585), E. Egeberg (Norveska), Narod i dinastiji u slavjanskih poetov baroku, R. Alexander (ZDA), Remarks in the Evolution of South Slavic Prosodic Systems, N. S. Sumada, O. O. Mikitenko (Kijev), Modifikaciji verbalnogo teksta v obrjadovom foljklori slovjan, L. Spasov (Makedonija), Makedonskite pasivni konstrukciji i njivnite ekvivalenti vo polskiot, srpskohrvatskiot, ruskiot i sloveneckiot jazik, Ichiro Ito (Japonska), Volkodlak i volcij pastuh --- dva obsceslavjanskih folkljornih motiva, svjazanih s kultom volka, E. Frimmova (Slovaska), Slavika v kniznom fonde v Univerzitetnej kniznici v Bratislave, M. Mamic' (Hrvaska), Zajednicki austroslavenski terminoloski projekt (Juridisch-politische Terminologie) /in morda se kateri prispevek/.

Na kongresu so sodelovali slovenskim kolegom in javnosti znani tuji slavisti, npr. Dioniz Durisin (Slovaska), Osobitosti vyskumu slovanskych literatur ako medziliterarneho spolocenstva, O. N. Trubacev (Rusija), Drevnie Slavjane na Dunaje /Donavi/ (juznij flang), Eva Hajicova (Praga), Ambiguity, Homonymy, Neutralization and Vagueness, R. Neuhauser (Avstrija, predstojnik celovske slavistike), Entwicklugstendenzen der russischen Lyrik seit Beginn der PERESTROJKA, Mirek Cejka (Brno), Nektere aspekty gramaticke negace ve slovanskyh jazycich, Zuzana Topolinska (Poljska), Pozycja dialektologii wsrod dysciplin slawistycznych, A. P. Volkov (Ukrajina), Mazepa --- tradicijnij obraz literatur evropejskogo regionu, Sergio Bonazza (Italija), Einige Aspekte der nationalen Wiedergeburt bei den Südslaven, Gerhard Neweklowsky (Celovec), Zur Sprache der Autobiographie von Dositej Obradovic' (1873); volkssprachliche und höhere Elemente, Manfred Jahnichen (Nemcija), Die frühe Jan Kollar --- Vermittlung und Rezeption im deutschen Sprachgebeit, V. E. Gusev (Rusija), Foljklornij teatr slavjanskih narodov, I. Nyomarkay (Madzarska, predstojnik budimpestanske slavistike), Die Lehnübersetzungen in den ungarischen sprachlichen Wechselbeziehungen, L. V. Kurkina (Rusija), Panonoslavjanskaja jazikovaja obscnost v sisteme dialektnih otosenij praslavjanskogo jazika, Keneth E. Naylor (ZDA), Language as Flag: The Slavs Use of Language as a Symbol of national Identity, in drugi.

Zanimivi pa so se mi zdeli tudi naslednji zgodovinsko ali drugace obarvani slavisticni prispevki: R. A. Orr (Kanada), Slavo-Celtica, S. Wollman (Ceska), Slovanske literatury v stredni Evrope, Ph. Maligoudis (Grcija), Die Slaven in Griechenland: zum status quaestionis, L. Marinova Laskova (Bolgarija), Principi na slavjanskoto kontrastivno i tipologicesko izsledvanje, I. Maier (Svedska), Einige Besonderheiten im Zusammenhang mit schwedisch-russischer maschineller Übersetzung, Josip Bratulic' (Hrvaska), Trnava i Pozun (Bratislava) i hrvatska knjiga 17. i 18. stoljec'a, N. Taylor (Anglija), Cashubian Mytologies, Dimitrije Kalezic' (Beograd), Po cemu je Konstantin --- Kirilo filozof? /blagovestnik Ciril, O. V./, W. R. Veder (Nizozemska), Traces of Glagolitic in East Slavic Manuscripts, Milan Dzurcinov (Makedonija), Makedonskata literatura vo kontekstot na balkanskata i jugoslovenskata zaednica, Mojmir Benza (Slovaska), Slovansky etnologicky atlas, H. Birnbaum (ZDA), Where was the Center of the Moravian State?, P. P Ohrimenko, (Ukrajina), Tipi i osoblivosti mizslovjanskih literarturnih vzajemin, J. Juric' Kappel (Avstrija), Die Stellung des bosnischen Psalters (1404) innerhalb der verwandten slavischen Texte, M. Babovic' (Cetinje), Njegos i ruska knjizevnost, M. Moravcova (Ceska), Symboly ideje slovanstvi v procesu emancipace malych slovanskych narodu, M. S. Kameneckij (Rusija), Jugoslavo-sovjetskije otnosenija v mezvojenij period.

Udelezba iz nekdanje Jugoslavije

Slavisti iz nekdanje Jugoslavije so bili v Bratislavi zastopani v velikem stevilu. Iz Zvezne Jugoslavije jih je prispelo okoli 80 (natancneje: 78); nosili so priponke Belehrad, Novi Sad, Pristina, Titograd; hrvaskih kolegov je bilo le nekoliko manj, znatno manj Makedoncev, Slovencev (4) in Bosancev (ki so prisli iz evropskih mest). Po protestu hrvaske skupine »slavistov« pri organizatorjih srecanja, ki so zahtevali, da naj »Srbe« nazenejo, se je razvedelo, da se je »Zvezna Jugoslavija« uradno obrnila na slovaske organizatorje kongresa ter na Organizacijo zdruzenih narodov in na njeno podorganizacijo za kulturo in znanost, UNESCO; uradno je nato prispelo tolmacenje sklepa o mednarodnem embargu proti sedanji Jugoslaviji, ki ne doloca embarga za humanisticne ustanove in organizacije /znanost, kultura, zdravstvo/, stike med posamezniki /promet zasebnih oseb/ ter komunikacijske storitve /posta, telefon, itd/.

Drugi udelezenci kongresa so kolege iz nekdanje in sedanje Zvezne Jugoslavije, iz Hrvaske, Makedonije in Slovenije, sprejemali normalno, prijazno ali zadrzano, vecinoma z zaskrbljenostjo in obzalovanjem tragicnih usod in dogodkov na Balkanu. Sprasevali so za stare prijatelje, knjige in delo ter z zacudenjem opazovali napeto in hladno ozracje, ki je nadomestilo nekoc znacilno vedrino, glasnost in prisrcnost, pa tudi kolegialnost med njihovimi juznoslovanskimi znanci, kolegi in prijatelji.

Kakor koli ze, prispevki hrvaskih, makedonskih, bosenskih, crnogorskih in srbskih kolegov so bili stevilni in kakovostni. Tu naj nastejem le nekatere: Radoslav Katicic (Hrvaska --- Avstrija oz. Dunaj), Balticki podaci uz rekonstrukciju tekstova jednoga praslavenskog obreda rodnosti, Dalibor Brozovic' (Hrvaska), O historijsko-poredbenim i tipoloskim klasifikacijama slavenskih idioma, Blazo Ristovski (Makedonija), Periodizacija na makedonskiot literaturno-kulturen razvitok, J. Jerkovic' (Novi Sad), Dijalekatska osnovica i knjizevni jezik (razvoj ekavske verzije standardnog jezika u drugoj polovini 19. veka), Dragana Mrsevic' Radovic' (Beograd), Konotativni aspekt frazeoloskih jedinica i nacionalna kultura, Miroslav Sicel (Hrvaska), Problemi periodizacije hrvatske knjizevnosti 19. stoljec'a (s obzirom na ostale evropske knjizevnosti), Z. Karanovic' (Novi Sad), Incest izmedju brata i sestre u baladama juznoslovenskih naroda, Z. Babic' (Hrvaska), Kriteriji odabira razlikovnih obiljezja u slavenskim jezicima, Mijo Loncaric' (Hrvaska), Odnos juznoslovanskih i zapadnoslavenskih jezika, posebno srednjoslovackih i kajkavskih govora, Ante Stamac' (Hrvaska), Alegorijski slojevi u Gundulic'evu pjesnistvu, Slobodan Z. Markovic' (Beograd), Problemi proucavanja srpske knjizevnosti izmedju dva svetska rata, Kresimir Nemec (Hrvaska), Postmodernizam i hrvatska knjizevnost, Vladeta Vukovic' (Pristina), Ivo Andric' prema Vuku i Njegosu, I. Zivancevic' Sekerus (Novi Sad), Knjizevni raskol u ilirizmu i njegovi odjeci u slovenskom svetu, Josip Voncina (Hrvaska), Jezik renesansne hrvatske knjizevnosti, Vladimir Bovan (Pristina), Ustupanje usmene knjizevnosti pred gradjanskom kulturom i pisanom knjizevnosc'u, na primeru Srba na Kosovu i Metohiji u 20. veku, J. Uzarevic' (Hrvaska), Teorija interpretacije (Zagrebacki knjizevno-znanstveni krug), S. Damjanov (Novi Sad), Skrivena (slovenska) knjiga Pavic'evog Hazarskog recnika, Zlata Bojovic' (Beograd), Dubrovacko barokno epsko pesnistvo o proslavljenim Slovenima svoga doba, Jelka Redzep (Novi Sad), Projekcija usmenog predanja u delima groga Djordja Brankovic'a, Vaso Milincevic' (Beograd), Istorija srpske knjizevnosti Stojana Novakovic'a (1867-1871) --- prva naucna sinteza celokupne srpske knjizevnosti, Muhsin Rizvic' (Bosna in Hercegovina), Smrt Smail-age Cengic'a u knjizevnoj recepciji bosanskih Muslimana, Vesna Polovina (Beograd), Realizacija aspektualnog glagolskog znacenja u diskursu, Radomir Ivanovic' (Novi Sad), Naucnost nauke o knjizevnosti u kontekstu humanistickih nauka, D. Djurickovic' (Bosna in Hercegovina), Savremeni roman u Bosni i Hercegovini izmedju tradicije i ideologije, Nikola Ivanisin (Hrvaska), Juzni Slaveni u knjizevnom stvaralastvu Nikole Tommasea, Zvonko Kovac (Hrvaska), Juznoslavenske medjuknjizevne zajednice, Miodrag Sibinovic' (Beograd), Slovenska uzajamnost i mesto poezije ruskog modernizma u srpskoj knjizevnosti sredine 20. veka, Z. Halilovic' (Bosna in Hercegovina), Bosanski jezik --- jezik bosansko-hercegovackih Muslimana (Bosnjaka), Mila Stojnic' (Beograd), Uloga ruskih emigrantskih pisaca u knjizevnom zivotu Zapada izmedju dva svetska rata, Jovan Delic' (Novi Sad), Sintagmatski i paradigmatski princip ciklizacije novela Danila Kisa.

Slovenska udelezba

Organizacija kongresa je bila odlicna. Vecdnevni sestanek je bil delovne narave; zacetni in sklepni del sta izzvenela slavnostno. Vsi so si iskreno prizadevali, da bi to ugledno srecanje potekalo na visoki intelektualno-civilizacijski ravni ter da bi Bratislava udelezencem ostala v najboljsem spominu.

Posebno pozornost so gostitelji namenili malostevilnim Slovencem. Iz nepredvidljivih razlogov so se osebni udelezbi na kongresu odpovedali F. Bernik, J. Car, J. Pogacnik, B. Paternu, M. Orozen, B. Pogorelec, A. Skaza, J. Toporisic, A. Vidovic-Muha, Z. Zorko, A. Sivic-Dular, F. Jakopin in I. Grdina, tako da so bili izmed razmeroma stevilnih slovenskih referentov navzoci le Franc Zadravec, Aleksandra Derganc in Miran Hladnik, lektor slovascine na ljubljanski Filozofski fakulteti Andrej Rozman in Vladimir Osolnik.

Akademik red. prof. dr. France Zadravec, clan mednarodnega slavisticnega komiteja, je imel stevilne stike in pogovore s slovaskimi in tujimi kolegi; zlasti zanimivi so bili pogovori na filozofski fakulteti bratislavske univerze z dekanom in predstojnikom katedre za slavistiko, kjer poucujejo tudi slovenscino, s kolegi, ki so pobegnili iz Sarajeva, s slovenisti z Dunaja, iz Szombathelya in iz Celovca, ter intervju na bratislavskem radiu; v njih so slovenska beseda, slavistika, organiziranost stroke, njeni dosezki, slavisticni natisi ter problematika preucevanja jezika in knjizevnosti v Sloveniji dozivela stvarno predstavitev in sirok odmev; ob menjavi mnenj in informacij pa je bilo podano tudi vec predlogov, konkretno o menjavi vabil, gradiva, univerzitetnih predavateljev in studentov.

Nasi sobesedniki so zavzeto sprasevali po kolegih, dejavnosti in knjigah, po novih izkusnjah in univerzitetnih programih, znanstvenih ustanovah in studiju jezikov. Z zanimanjem in spostovanjem so poslusali mnenja o nasih slavisticnih in politicnih izkusnjah, skrbno prebirali razstavljeno knjizno bero, zlasti Slavisticno revijo, Jezik in slovstvo, zbornike seminarjev slovenskega jezika, knjizevnosti in kulture, Miklosicev zbornik, jezikovne prirocnike in drugo.²

Pogledi slavistov na kongres

Mnozica udelezencev, prispevkov, prizorisc, sprememb in odpovedi je kljub prizadevanjem organizatorjev pripeljala do nepreglednosti dogajanja, do marsikaterega resnega ali komicnega zapleta: nekateri kolegi so mrzlicno iskali kraj svojega ali kolegovega nastopa, svoje poslusalce in sobesednike; drugi pa so se srecali prav po nakljucju. Ob izrazih zadovoljstva s kongresom je bilo zato zadnje dni slisati tudi izraze nezadovoljstva, ki je naraslo do opaznih razseznosti ob vprasanjih sklepa kongresa, strokovne bere vecdnevnega shoda najuglednejsih slavistov in dolocanja teme ter kraja naslednjega srecanja.

Ob vprasanjih nastajanja resnih, tudi financnih zapletov v drzavah nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije, ob dejstvu, da so se drzave slovanskega sveta, ki so bile pripravljene in zmozne organizirati svetovno slavisticno srecanje, ze zvrstile, so slavisti iz neslovanskih drzav ponudili moznost, da bi 12. kongres cez pet let potekal v neslovanski drzavi (omenjeni sta bili Avstrija in Finska, na drugi strani pa Poljska); hkrati so predlagali, da bi dolocili osrednjo temo in tako presegli razprsenost strokovnega dogajanja.

Predloga sta povzrocila razkol v vrstah udelezencev, tako iz slovanskih kot iz neslovanskih drzav. Zlasti starejsi so menili, da je kaj taksnega nezaslisano, nesprejemljivo, ter da morajo slavisti se naprej zborovati v nespremenjenem, spontanem ozracju in v slovanskih drzavah oz. njihovih prestolnicah ali univerzitetnih srediscih. Nasli so se tudi taki, ki so v pobudi videli politicne in druge necedne nakane Zahoda. Glas so povzdignili tudi tuji slavisti; nekateri so govorili celo o bojkotu, ce bo ostalo po starem; slisati pa je bilo tudi mlajse sile, ces, ce bo dolocena smiselna osrednja tema kongresa (in s tem popreproscena organizacija in delo), potem je pravzaprav vseeno, kje bo srecanje potekalo. Pomembnejse od imena drzave in kraja je, kaj bo kongres --- ob druzabnem in informativnem dogajanju --- prispeval v skupno zakladnico slavistike oz. znanosti.

Izid prerekanja (mi) se ni znan, ceprav se je vec sogovornikov ogrevalo za Poljsko in Krakow kot kraj naslednjega srecanja.

Vsekakor pa bo tudi ta castitljiva, stara ustanova slavisticnega mednarodnega mnozicnega sodelovanja v novih razmerah prevzemala nove oblike delovanja ter prej ali pozneje obiskala nove pokrajine.

Opombe

¹

V premoru po seji sem pri vseh treh energicno interveniral. Najprej sem kar na stopniscu prestregel castitljivega gospoda s sivo, dolgo brado, Tolstoja, obdanega s kopico obcudovalcev. Pozdravil sem ga po slovensko (poznam ga se iz casov njegovih obiskov v nekdanji Jugoslaviji) in mu ob izrazih spostovanja izrazil zacudenje, da je prezrl pomemben delez Slovenije in prednikov Slovencev v obdobju nastajanja pisne oz. knjizne besede vseh Slovanov. Resno se mi je zazrl v oci, se mi najprej opravicil, ker ne obvlada dovolj slovensko, da bi mi odgovoril v slovenscini, ter se nato opravicil tudi za svojo napako. Potrdil je, da je bil slovenski delez v casu nastajanja slovanske knjizevnosti pomemben, ter zagotovil, da bo v pisnem besedilu, kjer zagovarja nadnarecnost staroslovanskega jezika prvih prevodov Cirila in Metoda, to tudi zapisano.
Do g. Dorule, ki je naceloval kongresu, sem komaj prisel. Zacudeno mi je prikimaval, ko sem mu ponavljal besede o panonski Sloveniji kot zibeli slovanskega pismenstva in nasteval Slovakom in Slovencem skupna imena: Samo, Kocelj, Pribina, Wihing, Volkun (Valjhun) ter navajal: Brizinski spomeniki, Trubar, Kopitar, Miklosic, Resetar, Jan Baudouin de Courtenay, Murko, Nahtigal, Krek, Oblak, Skrabec, Ramovs, Rigler, Logar.
Do g. Rotheja moja beseda ni segla. Slovensko ni hotel razumeti, ceprav sem razlocno poudaril, da je bil njegov referat porocilo o evropskem rasizmu in ne o humanizmu. Brez odgovora je nadaljeval pogovor z drugimi, nemsko govorecimi sobesedniki.

²

Slovenski del knjizne razstave je bil med najbolj obiskanimi, sicer pa obseznejsi od hrvaske, ukrajinske in srbske predstavitve skupaj; tudi po estetskem videzu so bili nasi natisi primerljivi z domacimi, slovaskimi in ceskimi izdelki. Vecje stevilo izvodov Slavisticne revije z besedili slovenskih prispevkov in vec starejsih letnikov je bilo na voljo. Sli so za med.